Četrtek, 8. 8. 2019, 8.26
5 let, 3 mesece
Po rdeči luči inšpekcije Kemis ustavlja vrhniški obrat: "Skrajno zaskrbljeni smo." #video
Kemis po inšpekcijski odločbi, ki ugotavlja, da je po požaru pred dvema letoma obnovljena stavba črna gradnja, začasno ustavlja sprejem odpadkov. So pa zaskrbljeni nad odločitvijo inšpekcije. Ta je, kot pravijo, ves čas nadzirala sanacijo in ni imela pripomb, dve leti kasneje pa ugotavlja, da je objekt črna gradnja.
V Kemisu so se zavedali, da so s sanacijo brez gradbenega dovoljenja na tankem ledu, na kar kaže izjava direktorja Emila Nanuta (ta je danes prokurist) za Delo v avgustu 2017. "Prizadevamo si, da gradbeno dovoljenje obidemo, saj bi postopek pridobitve trajal več kot leto, v tem času pa bi bil Kemis odpisan," je dejal. Kot je poročalo Delo, je "zaprosil za zaupnost informacije, ki mu je očitno prehitro ušla z jezika". Inšpektorat RS za okolje in prostor je odločil, da so bila gradbena dela, ki so bila izvedena v sklopu sanacije Kemisovega objekta v Sinji Gorici pri Vrhniki po požaru leta 2017, nelegalna gradnja.
Spomnimo, da je prej gradbena inšpekcija dolgo pritrjevala mnenju Kemisa, da spada med izjeme četrtega odstavka prvega člena zakona o graditvi objektov (te veljajo v primerih, ko se preprečijo oziroma zmanjšajo posledice neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč), ki za obnovo ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Toda, kot je junija poročal Dnevnik, je letos okoljsko ministrstvo povozilo inšpekcijsko razlago zakona.
Gradbena inšpekcija je zato zdaj izdala odločbo, ki Kemisu nalaga, da mora do konca junija prihodnje leto odstraniti nelegalno zgrajene dele objekta in takoj prenehati z opravljanjem dejavnosti na zemljišču, kjer se nahajajo nelegalno zgrajeni objekti. Hkrati mu nalaga takojšnjo prepoved uporabe nezakonito zgrajenih objektov.
Je to konec za Kemis na Vrhniki?
"Kemis bo odločbo preučil in se v okviru 15 dnevnega roka odločil glede pritožbe," sporočajo iz podjetja, ki je v lasti Gorenja. Hkrati pa že z današnjim dnem ustavljajo sprejem odpadkov poslovnih partnerjev na vrhniški lokaciji. Morebitna pritožba sicer ne zadrži izvršitve odločbe. Prepoved uporabe objekta (oziroma dejavnosti) torej že velja. Podjetje ima še možnost, da poda zahtevo za gradbeno dovoljenje in legalizacijo, a tudi ta ne zadrži izvršitve dela odločbe o prepovedi uporabe objekta.
Na podjetje smo naslovili dodatno vprašanje, ali bodo odpadke - tako kot v času požara leta 2017 - vozili neposredno od podjetij na sežig v tujino. Vprašali smo jih tudi o predvidenih poslovnih posledicah inšpekcijske odločbe.
Po nekaterih namigovanjih bi inšpekcijska odločba lahko pomenila konec Kemisa na vrhniški lokaciji, k čemur vse od požara poziva lokalna civilna iniciativa Eko vrh. Za selitev podjetja se zavzema tudi aktualni župan občine Vrhnika Daniel Cukjati. Tako smo Kemis vprašali še, ali načrtuje selitev na drugo lokacijo.
V Kemisu nam na dodatna vprašanja niso odgovorili. "Ko bomo natančneje analizirali odločbo in možne poti reševanja situacije, bomo o tem seznanili tudi medije," so skopi s pojasnili.
Objekt dan po požaru.
Pol leta po požaru so v podjetju že počasi obnavljali zgoreli halo, v kateri zbirajo in skladiščijo odpadke.
Med sanacijo niso ugotovili nepravilnosti, dve leti kasneje pač
V Kemisu, kjer so se sicer po izjavah direktorja Emila Nanuta po požaru leta 2017 zavedali, da so z obnovo brez gradbenega dovoljenja na tankem ledu, so seveda s spremembo stališča inšpekcije nezadovoljni.
Kot pravijo, je celoten postopek sanacije in gradnje objektov v okviru sanacije potekal pod neprestanim nadzorom inšpekcijskih služb ministrstva za okolje in prostor, javnost je bila obveščena.
"Inšpekcijske službe v okvirih stalnega nadzora niso odkrile nikakršnih kršitev zakonodaje, zato je nadvse nenavadno, da lahko isti organ skoraj dve leti po začetku sanacije sprejme in odloča diametralno nasprotno rezultatom svojega kontinuiranega nadzora," menijo v podjetju.
Dodajajo, da je objekt na Vrhniki po požaru nadgrajen z varnostnega in okoljskega vidika. Zato so, kot pravijo, skrajno zaskrbljeni zaradi "tega nerazumnega ukrepa" inšpekcije.
Na inšpektoratu na očitke ne odgovarjajo. Kot pravijo, bodo lahko dogajanje komentirali po tem, ko bodo dobili potrdilo, da je bila inšpekcijska odločba vročena.
Kdo bo poskrbel za odpadke?
Kemis je v zadnjega pol leta poskrbel za 13 tisoč ton odpadkov. Med nevarnimi odpadki iz gospodinjstev so med drugim poskrbeli za barve, čistila, motorna olja, kemikalije, kozmetiko, pesticide, baterije in akumulatorje, sprejemali pa so tudi odpadke iz gospodarskih panog, kot so gradbeništvo, fitofarmacija in zdravstvo.
Zato so tudi v zbornici komunalnega gospodarstva zaskrbljeni glede dogajanja. Bojijo se ponovitve situacije izpred dveh let, ko je manjši delež odpadkov prevzel Saubermacher Slovenija, ostali nevarni odpadki pa so se kopičili pri komunalnih podjetjih, je za STA povedal direktor zbornice Sebastijan Zupanc. Takrat se je stanje popravilo šele, ko je Kemis znova začel obratovati.
Komunalna in industrijska podjetja lahko po njegovih besedah take odpadke skladiščijo mesec dni, ni pa prostora za skladiščenje v daljšem obdobju. Opozoril je tudi na tveganje požarov, saj začasna skladišča komunal niso "niti približno" tako urejena kot Kemisovo.
V podjetju Saubermacher Slovenija so za STA povedali, da težko že danes ocenijo, koliko dodatnih nevarnih odpadkov bi lahko prevzemali sami. To je namreč odvisno od same vrste odpadkov, pa tudi možnosti zagotovitve dodatnih kapacitet v tujini, je za STA povedal direktor družbe Robert Čajič.
Kdo bo namesto Kemisa sprejemal odpadke, se po poročanju STA sprašujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS): "Bomo tvegali nove ekološke katastrofe, hranjenje v neprimernih prostorih, divje odlaganje in nestrokovno uničevanje?" Kot so poudarili, je pri nas poleg Kemisa za zbiranje nevarnih odpadkov usposobljeno samo še eno podjetje. Opozorili so, da so v gospodarstvu življenjsko odvisni od tega, da odpadke oddajajo za to usposobljenim podjetjem. V nasprotnem primeru lahko zmanjšajo ali celo ustavijo proizvodnjo.
7