Orglar iz Rogaške Slatine bi gradil 400-milijonski orglarski center

Turistično-socialni in kulturni projekt, ki naj bi bil edinstven na svetu, naj bi stal na industrijskem območju opuščenega Mizarstva Rogaška Slatina ob vznožju Trškega hriba ob vhodu v Rogaško Slatino. Zemljišče velikosti 2,2 hektarja je v lasti primorskega podjetja Bitermo, orglarski center pa naj bi uredili na okoli dveh tretjinah razpoložljivega prostora.

Po spremembi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje opuščenega mizarstva bo Orglarstvo Škrab kupilo zemljišče in pridobilo gradbeno dovoljenje.

Kot je na seji povedal Škrabl, bi v orglarskem centru uredili koncertno dvorano z 2.000 sedeži (to je, omenimo, več kot jih sprejme Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani, ki ima nekaj več kot 1.500 sedežev), ustanovili bi tudi akademijo za orglarsko glasbo, v načrtu je postavitev enih največjih orgel na svetu.

Kdo bo plačal?

Načrti so zelo ambiciozni, kje pa bo Škrabl dobil denar? Kot kažejo poslovne baze, je podjetje Orglarstvo Škrabl ustanovil šele mesec dni nazaj, že leta pa ima tudi espe, ki letno ustvarja okrog poldrugega milijona evrov prihodkov in nekaj deset tisoč evrov dobička (zadnji podatki so za leto 2017). 

Za izvedbo naložbe Škrabl načrtuje pridobitev sredstev iz evropskega sklada za kulturo in socialo, njegovo idejo pa naj bi finančno podprli tudi zasebni investitorji. Za koga gre, ni jasno, Večer pa poroča, da naj bi šlo za tujce. Naložba naj bi prinesla tudi do 200 novih delovnih mest.

Slatinska občina pričakuje, da bi stolp letno obiskalo okoli 40 tisoč obiskovalcev, pokrivanje letnih stroškov obratovanja objekta pa bi bilo doseženo že pri 15 tisoč obiskovalcih. Foto: Planet TV

Občina bi razgledni stolp - tudi s pomočjo države

Ob orglarskem centru namerava slatinska občina zgraditi razgledni stolp Kristal in ga s centrom povezati z več kot 100 metrov dolgim nadhodom Sonce - oboje skupaj naj bi stalo nekaj manj kot 3,5 milijona evrov.

Občina, ki je že lani razmišljala o gradnji razglednega stolpa Kristal, ga zdaj ne namerava več postaviti v središče mesta - tam so naleteli na nezadovoljstvo krajanov -, temveč na novi lokaciji na jugovzhodnem delu nekdanjega mizarstva ob vznožju Tržaškega hriba. Z novo lokacijo soglaša tudi Zavod RS za varstvo kulturne dediščine. Ocenjena vrednost projekta je 2,1 milijona evrov, za nakup zemljišča pa bi bilo treba odšteti še 330 tisoč evrov. Letos bi slatinska občina opravila rezervacijo sredstev, lokalno gospodarstvo je pripravljeno prispevati okoli 200 tisoč evrov, od države pričakujejo približno 400 tisoč evrov, razliko do končne vrednosti projekta pa bi zagotovili s turistično takso.

Še milijon evrov pa bi stala gradnja 140 metrov dolgega nadhoda, ki bi se pričel v sklepnem delu slatinske promenade med Poslovnim centrom Sonce in restavracijo Sonce, nadaljeval čez Celjsko cesto, železniško progo in cesto na Tržaški hrib ter se zaključil na območju platoja s parkirišči. Slatinska občina pričakuje, da bi to naložbo sofinancirala država, ker bi nadhod občanom omogočil varnejši dostop do mesta in razvoj novih rekreativnih poti proti Trškemu hribu.