Odbora za finance in gospodarstvo skozi osnutek NRP

Vladi sta predlagala, naj v njem upošteva pripombe, ki so jih podali člani obeh odborov. Stepišnik je v začetku seje poudaril, da je pomembno ohranjati delovna mesta Skupna seja se je začela dopoldne, a so jo prekinili zaradi nujne seje DZ, na kateri so poslanci potrdili prodajo Peka. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik je v začetku seje poudaril, da je pomembno ohranjati delovna mesta, saj brez reševanja perspektivnih podjetij s stabilizacijo javnih financ in sanacijo bank ne bomo rešili ničesar. Člane obeh odborov je v nadaljevanju zanimala predvsem javnofinančna slika in ukrepi za njeno izboljšanje. Kot jim je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko, bodo ukrepe na prihodkovni strani proračuna usmerjali tako, da ne bodo zavirali načrtovanega gospodarskega zagona. Sicer pa bodo podrobnejše javnofinančne projekcije in ukrepi opredeljeni v programu stabilnosti, ki pa je še v pripravi. "Vsi davki so predmet premisleka, saj je njihov učinek večplasten ... " "Izpad prihodkov in povečanje odhodkov terjata ukrepe na obeh straneh. Vsi davki so predmet premisleka, saj je njihov učinek večplasten, pozitiven na javne finance in negativen za gospodarstvo," je opozoril. Vlada bo po njegovih zagotovilih predlagala tak nabor, ki bo čim bolj omejil vpliv na gospodarstvo. Racionalizirala pa se bo še naprej tudi poraba. Glede reševanja bank je dejal, da postopki zagona slabe banke tečejo in trajajo. Zavedajo se, da bodo ob prvih prenosih potrebne dokapitalizacije. Govora je o 900 milijonih evrov, kar ni ni nič drugega, kot tista milijarda evrov, ki je v zakonu o slabi banki predvidena kot zgornja meja, je pojasnil. Sicer pa bo prvi predvideni sklop privatizacije namenjen postopnemu zniževanju javnega dolga. Vizjak je ocenil, da se NRP v vsaj 90 odstotkih sklicuje na ukrepe prejšnje vlade Andrej Vizjak (SDS) je ocenil, da se NRP v vsaj 90 odstotkih sklicuje na ukrepe prejšnje vlade, ki so izpostavljeni kot nekaj dobrega in koristnega. Po njegovem pa še vedno potrebujemo strukturne ukrepe za znižanje presežnega primanjkljaja. Franc Bogovič (SLS) je dejal, da NRP dokazuje, da se je v zadnjem letu veliko naredilo. Ni pa še jasnih signalov glede javnih financ in sanacije bančnega sistema. Izrazil je pričakovanje po širokem političnem dogovoru, ki bo, kot je dejal, močan signal tujini. Sicer pa v dokumentu pogreša odločnejšo pot pri davku na nepremičnine ter poudarek o priložnostih, ki jih ponujajo sredstva EU. Izboljšati bi morali tudi pobiranje davkov. Meh: NRP je treba sprejeti predvsem zaradi slovenskih državljanov Srečko Meh (SD) je opozoril, da bi morali poslanci nehati govoriti o naši in vaši vladi ter kdo je več naredil. NRP je treba sprejeti predvsem zaradi slovenskih državljanov in jim povedati, kako bomo odpravili slabosti in premagali težave, je izpostavil. Strinjal se je, da je treba dodati še ukrepe na področju javnega naročanja in program narediti bolj operativen. Podprl bi tudi krepitev organov za izvajanje kohezijske politike, tako da bomo imeli v vladi skupino, ki nam bo pomagala črpati sredstva, druga pa naj na evropski ravni zagovarja slovenska stališča. Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije je povedala, da je treba v NRP po njihovem mnenju več pozornosti posvetiti še razvojnim politikam, omeniti pa je treba področje javnega naročanja. Enako velja za področje ustreznega pristopa h krepiti kohezijske politike (kadrovske in tehnične), da bomo uspešneje črpali preostanek evropskih sredstev v iztekajoči in prihodnji perspektivi. Manjka tudi strategija pametne specializacije, je naštela.