Nova žrtev finančne luknje v Stožicah

Ljubljansko podjetje Eurolux, eden od zadnjih večjih preživelih podizvajalcev pri nasedlem projektu izgradnje trgovskega središča Stožice, je na kolenih.

Podjetju, ki se ukvarja z elektroinštalacijami in zaposluje več kot 50 ljudi, je v teh dneh zmanjkalo časa za reševanje finančnih težav, povezanih tudi z delom v Stožicah.

Zaradi neporavnanih večmilijonskih računov nima denarja za redno plačevanje tekočih obveznosti, kaj šele za poplačilo preteklih dolgov. Zato je njegov direktor in lastnik Aleš Pirc na sodišče vložil zahtevo za začetek nove prisilne poravnave.

Delali v Portorožu in Belorusiji …

Še do pred nekaj leti je bil Eurolux, ki ima poslovne enote tudi v Kopru in Novi Gorici, največji elektroinštalater v državi.

Delal je na hotelih Kempinski Palace v Portorožu in Kempinski Minsk v Belorusiji, ki ga je gradil Riko Janeza Škrabca, stanovanjski soseski Celovški dvori in Dunajski vertikali v Ljubljani, številnih Mercatorjevih trgovskih centrih …

Kempinski Palace Portorož Foto: Bojan Puhek Leta 2010, ko je po domačem gradbeništvu pustošila kriza, je bil Eurolux na vrhuncu. Ustvaril je več kot 20 milijonov evrov prihodkov in nekaj sto tisoč evrov čistega dobička. To je bilo tudi leto, ko se je v Stožicah končala gradnja športnega parka.

Eurolux je opravil za okoli 6,5 milijona evrov del pri stadionu in garažah. Toda delo, ki mu je prineslo rekordne prihodke, se je pozneje izkazalo kot mlinski kamen okoli vratu.

… potopile so jih Stožice

Oba graditelja športno-trgovskega središča - Gradis Skupina G in Energoplan - sta se namreč reševala s prisilno poravnavo in odpisom velikega dela dolga do dobaviteljev.

Med največjimi osmoljenci je bil Eurolux. V denarju je dobil plačanih manj kot polovico vseh del, s kompenzacijami pa še okoli milijon evrov. Gradis Skupina G in Energoplan sta mu že leta 2012 dolgovala več kot tri milijone evrov skupaj z obrestmi.

Foto: Klemen Korenjak Eurolux je v tistem letu ustvaril več kot 3,7 milijona evrov čiste izgube, zaradi česar je moral razglasiti insolventnost in se poskušal reševati s prisilno poravnavo. Njegovi upniki so potrdili 50-odstotni ali 3,6-milijonski odpis dolgov, preostalo pa bi poplačali v štirih letih. Rok za plačilo se je iztekel pred mesecem dni, vendar denarja očitno nimajo.

V lanskem letu je Eurolux ustvaril šest milijonov evrov prihodkov in bi posloval z manjšim dobičkom, vendar je moral opraviti še za štiri milijone evrov odpisov, kar ga je pahnilo v visoko izgubo.

Razlogi za insolventnost so tudi manjše število novih projektov, povečevanje plačilne nediscipline v gradbeništvu, zaostreni pogoji bančnega financiranja in prisilne poravnave njihovih največjih dolžnikov, zaradi katerih plačilo pričakujejo šele v roku nekaj let.

Odpisali bi 90 odstotkov dolgov

Zato je njegov direktor Pirc vložil zahtevo za novo prisilno poravnavo in - nov odpis dolgov.

Po trenutnem predlogu bi Eurolux poplačal vsega 10 odstotkov obveznosti, ki jih je za nekaj manj kot štiri milijone evrov. Preostalo bi poravnal šele leta 2021. Upniki imajo še eno možnost, terjatve lahko pretvorijo v kapital podjetja in postanejo njegovi (so)lastniki.

Največ denarja bo izgubila NLB, ki ji Eurolux po zadnjih podatkih dolguje 2,6 milijona evrov. Pomembno vlogo pri odločanju o njegovi usodi bo imelo tudi podjetje EES Sistemi, ki se med drugim ukvarja s čiščenjem in je v lasti Aleša Celarja. 

EES Sistemi so od upnikov Euroluxa, tudi od banke SKB in podjetja Marchiol, kupili za več kot 1,6 milijona evrov terjatev. Po dostopnih podatkih je bilo Celarjevo podjetje tudi med največjimi upniki Gradisa Skupine G.