Naš denar v bankah je vreden vedno manj. Kaj lahko naredimo?

Obrestne mere na depozite v slovenskih bankah so se po dokapitalizacijah, likvidacijah in prenosih slabih terjatev na DUTB precej znižale.

V povprečju varčevalci v Sloveniji za 12-mesečni depozit prejemajo okoli dva odstotka obresti, pred letom dni so bile obrestne mere višje od treh odstotkov.

Visoke obrestne mere kot nadomestilo za nezaupanje tujih bank Razlogov za relativno visoke, krepko višje obrestne mere, kot je bilo povprečje Evropske unije za dolgoročne depozite v preteklih letih, je več.

Ker so bile banke v zelo slabem stanju, saj so imele ogromne izgube, ki znižujejo kapital, jih je skrbel potencialni naval na depozite. Zaradi tega so ponujale višje obrestne mere.

Dodaten razlog, povezan s slabimi bilancami bank, pa je bil ta, da tuje banke niso bile več pripravljene posojati denarja slovenskim. Posledično so morale banke ta vir financiranja nadomestiti z depoziti gospodinjstev in gospodarstva.

Bančna tekma za depozite Ker je bilo takšnih depozitov na voljo relativno malo, so morale banke med seboj močno tekmovati, da so jih privabile. To je seveda pomenilo zviševanje obrestnih mer predvsem na dolgoročne depozite. Tudi tiste banke, ki niso imele likvidnostnih ali solventnih težav, so bile prisiljene v zviševanje.

Drug vidik oziroma razlog za zviševanje obrestnih mer pa je premija za tveganje. Ker so se ljudje zavedali, da njihova sredstva na bankah niso več tako varna kot pred letom 2008, so zahtevali premijo za tveganje v obliki višjih obrestnih mer.

Če ste v tistem obdobju prišli na banko in želeli razdreti večji depozit, ker vas je bilo strah potencialnih izgub, so vam bankirji povišali obrestno mero do te mere, da je bila premija za tveganje dovolj visoka in ste zato podaljšali depozit.

Kaj bo zdaj? Večje banke so že bile dokapitalizirane, manjše so v fazi dokapitalizacij in združevanja.

Na DUTB (slabo banko) se prenašajo nasedle naložbe in slaba posojila bank, kar pomeni, da bodo bilance bank zdaj čiste in bolj stabilne. To posledično pomeni, da banke ne bodo več potrebovale toliko depozitov, saj se jim počasi odpirajo tudi drugi viri financiranja.

Dodatno je bilo zmanjšanje velikosti bank v Sloveniji nujno potrebno, saj so podjetja v povprečju močno prezadolžena. Upajmo samo, da bo DUTB na pravilen način razdolžila slovensko gospodarstvo in prestrukturirala slaba posojila, ki jih je prejela v svojo bilanco od bank.

Obrestne mere se opazno nižajo Za depozitarje to pomeni nižanje obrestnih mer, kar lahko opazimo pri vseh naših bankah. Kratkoročne obrestne mere na depozite so se znižale na 1,3 odstotka in močno padajo.

Obrestne mere na dolgoročne depozite, to pomeni depozite, daljše od enega leta, padajo še bolj.

Še pred enim letom so bile višje od štirih odstotkov, zdaj so padle pod 2,6 odstotka in se še naprej hitro znižujejo. Gibanje obrestnih mer od leta 2008 lahko vidite na grafih, ki ju je pripravila Banka Slovenije.

Kaj to pomeni za ohranjanje vrednosti privarčevanih sredstev? Ker so obrestne mere tako nizke (in bodo še padle), je varčevanje na bankah vedno manj smiselno.

Obrestne mere v prihodnje ne bodo pokrile rasti življenjskih stroškov – če boste na banki dobili 1,5 odstotka na privarčevana sredstva, medtem ko bo rast cen življenjskih potrebščin višja od 2,5 odstotka, boste realno izgubljali denar.

Mogoče se ne sliši veliko, vendar v to rast cen niso vključeni vsi davki, ki bodo še udarili po naših denarnicah – pomislite samo na davek na nepremičnine.

Kako se zavarovati pred inflacijo? Preproste rešitve za to težavo v Sloveniji na žalost ni.

V razvitem svetu obstajajo tako imenovane inflacijsko zaščitene državne obveznice, ki vam poleg neke majhne obrestne mere izplačajo tudi obrestno mero v višini stopnje inflacije. Z nakupom takšne obveznice si lahko zagotovite realno ohranjanje svojih sredstev, vendar v Sloveniji takšnih obveznic ni.

Preprosto dostopne so nemške inflacijsko zaščitene obveznice, tudi francoske, angleške in ameriške. Vendar so vse te vezane na inflacijo v teh državah, ki pa bo v prihodnje verjetno nižja od slovenske.

Aktivno upravljani obvezniški in mešani skladi kot alternativa Navadne obveznice varnih držav imajo trenutno še nižje zahtevane donosnosti kot pa obrestne mere na naših bankah. To pomeni, da se varčevanje v tej obliki ne splača, glede na to, da obstajajo tam še tveganja spremembe cen (del sredstev lahko izgubite, če obveznice prodate pred dospelostjo).

Podobno velja za obvezniške sklade. Podjetniške obveznice so za ohranitev privarčevanih sredstev preveč tvegane, saj v njih lahko izgubite večji delež naloženih sredstev.

Aktivno upravljani obvezniški ali mešani skladi, ki imajo cilj minimizirati tveganje oziroma nihajnost sklada, so lahko alternativa. Vendar so ti primerni le za del varčevalcev, ki se zavedajo tveganj.