Torek, 19. 1. 2021, 16.09
3 leta, 10 mesecev
Nova višina minimalne plače 1.024,24 evra bruto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,72
12
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj namerava novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku pomeni 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov. Država namerava delodajalcem dvig minimalne plače subvencionirati od začetka februarja do konca junija, lahko pa omenjeni ukrep podaljša tudi za šest mesecev do konca letošnjega leta, je povedal Cigler Kralj.
Z januarjem se mora skladno z zakonom o minimalni plači iz leta 2018 za izračun minimalne plače uporabljati nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Ti od leta 2017, ko je bil pripravljen zadnji izračun košarice minimalnih življenjskih stroškov, za samsko osebo znašajo 613 evrov. Po izračunu na podlagi tega zneska bi nova neto višina minimalne plače znašala približno 736 evrov. Zakon o socialno varstvenih prejemkih posodobitev zneska košarice minimalnih stroškov predvideva leta 2023, poroča STA.
Država bo podjetjem subvencionirala dvig minimalne plače
Zakon o minimalni plači določa, da konkretno višino minimalne plače v bruto znesku za posamezno leto po posvetovanju s socialnimi partnerji določi minister, pristojen za delo. Pristojni minister Janez Cigler Kralj je posvetovanje s socialnimi partnerji opravil danes, znesek pa mora biti objavljen v uradnem listu najpozneje do 31. januarja.
Država bo podjetjem po navedbah ministra subvencionirala dvig minimalne plače. "Ker bo to velika obremenitev za delodajalce, ki plačujejo minimalne plače, bomo v predlogu osmega protikoronskega zakona prevzeli del bremena tako, da bomo sprejeli ukrep, s katerim bomo najnižjo osnovo za socialne prispevke z zdajšnjih 60 odstotkov povprečne plače znižali na višino minimalne plače," je pojasnil Cigler Kralj.
Premier Janez Janša o ukrepih iz osmega protikoronskega paketa.
Po preračunih bo država v letu 2021 prevzela 40 odstotkov dviga minimalne plače. Omenjeni ukrep bo po besedah ministra veljal do konca letošnjega junija, vlada pa ga s sklepom lahko podaljša še za nadaljnjih šest mesecev.
Na posvetu je s strani Gospodarske zbornice Slovenije sodeloval izvršni direktor Mitja Gorenšček. Ta je izrazil strinjanje zgolj s korektnostjo izračuna najnižje možne uskladitve minimalne plače. V nadaljevanju objavljamo pojasnilo GZS:
Minister za delo Janez Cigler Kralj je določil novo višino minimalne plače v vrednosti 1.024,24 evra bruto, kar predstavlja najmanjši možni dvig, kot ga omogoča zakon. Prepričani smo, da je takšna odločitev glede na gospodarske razmere edino razumna in dejansko smo tak dvig tudi pričakovali; sploh po razočaranju, da v #PKP7 zadržanje uskladitve minimalne plače ni bila umeščeno. Ob lanski letni deflaciji (-1,1 % decembra) in padcu BDP med 6 in 7 %, za drugačno odločitev ministra tudi ni bilo vsebinsko utemeljenih razlogov.
Izrecno pa poudarjamo, da se na GZS po preučitvi na strokovni ravni ne strinjamo s predlagano obliko delnega povračila. Ukinitev minimalne osnove za socialne prispevke po izračunih Analitike GZS pomeni nadomestitev direktno nastalega bremena dviga minimalne plače le v zelo majhnem deležu. Na določene plače zaposlenih, na katere bo dvig minimalne plače sicer imel vpliv, že sedaj minimalna osnova za socialne prispevke ne vpliva. Torej predlog ministra pri teh ne predstavlja ustrezne alternative povračilu nastalega dviga minimalne plače, kot smo ga predlagali na GZS.
Na GZS smo si vse od konca leta 2019, ko so se začele gospodarske razmere slabšati in tekom celotnega lanskega leta, prizadevali za zamrznitev minimalne plače. Glede na to, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS na zamrznitev ni pristalo, pričakujemo, da bo država krila 100-odstotno povračilo dviga minimalne plače za celotno obdobje leta 2021 in bo takšno rešitev vključila v #PKP8. Nenazadnje je to eden od ukrepov, ki smo jih kot predlog za osmi protikoronski zakonodajni paket na vlado naslovili v petek, 15. januarja 2021.
Uradni odziv na predlog refundacije dviga minimalne plače bomo na GZS pripravili, čim prejmemo besedilo predloga #PKP8.
Medtem ko so predstavniki delodajalcev večinoma zadovoljni z ministrovo odločitvijo, imajo na sindikalni strani manj razlogov za to. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je dejal, da jih moti tudi to, da je nova višina določena na podlagi minimalnih življenjskih stroškov, ki so bili izračunani leta 2017 in ne upoštevajo podražitev. V ZSSS pa so pretekli teden izrazili pričakovanje, da bo minimalna plača znašala vsaj 847 evrov neto, kar bi pomenilo skoraj zgornjo mejo razpona pričakovanega zneska, ki je bil med 736 in 859 evrov neto.
Subvencioniranje čakanja na delo najmanj do konca aprila
Poleg subvencioniranja dviga minimalne plače po besedah Cigler Kralja ključen ukrep za trg dela navedel tudi subvencioniranje čakanja na delo doma in skrajšanega delovnega časa. Prvi od omenjenih ukrepov velja do konca tega meseca, podaljšali pa naj bi ga še za tri mesece, torej do konca aprila. Cigler Kralj je ob tem dodal, da daje osmi protikoronski zakon vladi možnost, da ukrep še dvakrat podaljša za mesec dni.
Kot je poudaril minister, gre za zelo pomemben ukrep, za katerega se je za okoli 40 tisoč zaposlenih samo v januarju prijavilo več kot 11 tisoč delodajalcev. Osmi protikoronski zakon bo uveljavil še nekaj podaljšanj veljavnih ukrepov. S tem naj bi pomagali trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim in državljanom preživeti in se pripraviti na čas, ko bo treba hitro vnovič zagnati dejavnosti, je dejal Cigler Kralj.
Minister za delo Janez Cigler Kralj je napovedal, da bo vlada ukrep subvencioniranja čakanja na delo podaljšala najmanj do konca aprila.
Minister je med drugim napovedal razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki. Mesečni temeljni dohodek in povračilo fiksnih stroškov bosta po njegovih besedah veljala do nadaljnjega.
Janša je ob tem po poročanju STA dodal, da v tokratnem protikoronskem zakonu še ne bo nekaterih dodatnih ukrepov za ciljano blaženje posledic epidemije v posameznih delih gospodarstva. Premier je med drugim dejal, da ga veseli, da je glede na stopnjo brezposelnosti v zgornji polovici dobrih držav. "Gospodarstvo je živo, zaposluje," je dejal Janša in dodal, da je Slovenija zagotovila najdebelejšo ter najširšo blazino za blaženje posledic epidemije v Evropi.
12