Malo gospodarstvo si želi več vetra v svoja jadra

Od številnih vladnih ministrov, ki so na vrhu gostovali, podjetniki pričakujejo predvsem odpravo administrativnih ovir, napredek pri preprečevanju plačilne nediscipline ter bolj učinkovito javno upravo.

"Malo gospodarstvo je v EU izjemno množično, a izgublja veter v jadra," je uvodoma poudaril predsednik GZS Samo Hribar Milič. V Sloveniji malo gospodarstvo zaposluje skoraj pol zaposlenih, a ti ustvarijo manj kot 15 odstotkov izvoza ter manj kot 80 odstotkov dodane vrednosti na zaposlenega.

Žerjav: Vlada se sedaj obrača k ukrepom za spodbujanje gospodarstva Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je sicer poudaril, da se vlada po obdobju, ko se je posvečala predvsem javnofinančni konsolidaciji, sedaj obrača k ukrepom za spodbujanje gospodarstva. Tako bo že v četrtek na seji obravnavala prvi paket ukrepov, s katerim želi ustvariti konkurenčnejše poslovno okolje.

Žerjav napovedal spopad z administrativnimi ovirami V pripravi je reforma trga dela, pri čemer Žerjav upa na kompromis s socialnimi partnerji, napoveduje se tudi pavšalna obdavčitev za mala podjetja. Med resnimi namerami vlade je Žerjav izpostavil tudi spopad z administrativnimi ovirami.

Gospodarski minister je navzočim podjetnikom in gospodarstvenikom predstavil tudi akcijski načrt za izvajanje akta za mala podjetja 2012-2013, v okviru katerega želi vlada uresničiti del svojih zavez do mikro, malih in srednjih podjetij. Za vse načrtovane ukrepe je po njegovih besedah sicer na voljo 230 milijonov evrov.

Pličanič: Državna uprava bo delovala kot servis in ne kot zaviralec podjetništva Tudi ostali ministri so se strinjali, da je sedaj čas za podporo gospodarstvu. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je k napovedanim ukrepom dodal reševanje problema upada vpisa na področju poklicnega šolstva ter prevetritve znanj, ki jih država podaja mladim. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je navzočim zagotovil, da bo državna uprava delovala kot servis in ne kot zaviralec podjetništva. Za to pa bo potrebno spremeniti tudi način razmišljanja, je opomnil.

Pličanič: Učili se bomo od vas, ki v praksi veste, kje so problemi Vlada si je sicer kot rok za odpravo administrativnih ovir v zakonodaji zadala konec leta 2013. Pri tem pa bo pozorna na to, da ne bo novih ovir postavljala z novimi predpisi. Pri tem Pličanič napoveduje intenzivno sodelovanje z interesnimi združenji in posamezniki, ki so na področju, na katera se nanaša zakonodaja, aktivni. "Učili se bomo od vas, ki v praksi veste, kje so problemi," je obljubil.

Uvedba osebne odgovornosti v javni upravi in sodstvu Napovedal je še prenovo zakonodaje o izvršbi in zavarovanju, saj bo le resnično učinkovit inštitut izvršbe lahko pripomogel k odpravi plačilne nediscipline. V okviru tretjega sklopa ukrepov pa je izpostavil uvedbo osebne odgovornosti tako v javni upravi, kjer bo predstojnik nekega organa odgovarjal za vsebinsko in časovno doseganje ciljev, kot tudi v sodstvu.

Černač obljubil bolj enostavne in pregledne predpise Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je obljubil bolj enostavne in pregledne predpise ter delovanje ministrstva v obliki vitke organizacije. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa je izpostavil načrte vlade, da bi več izvajalcev storitev združila v skupno organizacijsko obliko. Tako bi na primer podjetje vse ključne odgovore o umestitvi nekega objekta v prostor lahko dobilo čim prej in na enem mestu.

Med predlogi, ki jih je vlada slišala s strani podjetnikov in gospodarstvenikov, je bil tudi ta, naj molk upravnega organa šteje kot izdano pozitivno soglasje. Zavzeli so se tudi za izenačitev stroška delovne sile ne glede na obliko zaposlitve ter za ustanovitev neke vrste borze mednarodnega povpraševanja in ponudbe po proizvodih in storitvah na enotnem evropskem trgu.

Gospodarstvo predlaga še, naj država v regiji odpre 10 podpornih pisarn za pomoč internacionalizaciji poslovanja malega gospodarstva, uredi področje plačevanja avtorskih pravic, poveča globe za opravljanje dela na črno, znova je na dan priplavala tema plačanega odmora za malico. Ministrom pa so navzoči očitali, da jim niso podali dovolj konkretnih informacij o ukrepih in načinu, kako bodo preverili njihovo uresničevanje.

Selšek: Podjetja v Sloveniji se premalo zavedajo pomena svojih bilanc Nekaj očitkov je letelo tudi na delovanje slovenskih bank, ki po mnenju nekaterih premalo pozornosti pri odobritvi posojil namenjajo inovativnosti in jih preveč zanima donos. Na ta očitek je odgovorila predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek, ki je poudarila, da se podjetja v Sloveniji premalo zavedajo pomena svojih bilanc ter izpostavila prezadolženost treh četrtin slovenskih podjetij. V bolj tvegane naložbe lahko vlaga rizični kapital, banka pa ne, je poudarila.

Podatki GZS sicer kažejo, da je v Sloveniji za leto 2011 letna poročila o poslovanju predložilo 129.435 poslovno aktivnih mikro in malih družb in podjetnikov. To je 10 odstotkov več kot za leto 2008. V Sloveniji so s tem po številu ti subjekti predstavljali 98,9 odstotka vsega gospodarstva, zaposlovali so 56,1 odstotka vseh zaposlenih in ustvarili 34,5 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje.

V zadnjih treh letih so sicer mikro in mala podjetja število zaposlenih znižala za 7,1 odstotka, čisti prihodki od prodaje so upadli za 9,4 odstotka, dodana vrednost pa za 8,2 odstotka. 56.363 mikro in malih družb je v letu 2011 realiziralo 108 milijonov evrov čiste izgube.