Leto, ko smo dobili dva nova predsednika ...

Za leto, ki se počasi, a zanesljivo izteka, je v gospodarskem pogledu značilno zlasti dvoje: domače gospodarstvo še naprej pada in se utaplja v dolgovih in rdečih številkah, BDP naj bi se letos zmanjšal za vsaj 2,3 odstotka, tako nam napoveduje Evropska komisija (v EU-ju naj bi BDP padel za 0,3, v evrskem območju pa za 0,4 odstotka), denarja za razvoj, nove naložbe v prezadolženih slovenskih podjetjih in za prepotreben zagon domače ekonomije pa ni od nikoder, čeprav so ga nekateri še ob lanskih parlamentarnih volitvah očitno preveč na lahko in radodarno obljubljali. Premier je postal Janez, ne pa Zoran! Konec januarja je Slovenija dobila deseto vlado in že drugo, ki jo vodi Janez Janša (Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo, ki je bila relativna zmagovalka lanski prvih predčasnih parlamentarnih volitev, ni dobil poslanske podpore za mandatarja), bonitetne hiše pa so ves januar in naprej čez leto nadaljevale z nižanjem bonitetnih ocen Sloveniji, ki je v globoki recesiji.

Agrokor obupal nad Mercatorjem? Hrvaški Agrokor kot edini ponudnik je februarja umaknil ponudbo za nakup več kot polovice Mercatorja, za delnico pa je tedaj ponujal 221 evrov, kar je danes že zelo oddaljena znanstvena fantastika (začenja se namreč novi že deveti poskus prodaje Mercatorja). Spet se je zgodil nacionalni interes, ki je preprečil že osmi poskus prodaje najboljšega soseda, ki je imel letos po devetih mesecih že 22 milijonov čiste izgube, v rdečih številkah pa bo zagotovo tudi ob koncu leta. Postalo je tudi znano, da je večinsko državna NLB, ki je lastnica dobre desetine Mercatorja, lansko poslovno leto sklenila z 233 milijoni evrov izgube. V Slovenj Gradcu pa je bil februarja letos nemškemu kupcu za rekordnih skoraj 17 tisoč evrov prodan hlod gorskega javorja, kar je najvišja cena v zgodovini licitacij v Sloveniji in Avstriji. Zakaj domače gospodarstvo ne izkoristi slovenskih gozdnih potencialov? Ja, zakaj? Možnosti za zaposlitev v tej neupravičeno "prezrti" gospodarski panogi so brezmejne... Potop papirnice Radeče Tovarna Radeče Papir – še eden od nekdanjih paradnih konjev domače papirne industrije – je konec marca končala v stečaju, brez dela pa še 370 delavcev. Kašna bo prihodnost papirništva -če sploh- v tem delu Slovenije, si ne upa napovedati nihče. Nekdanji zaposleni pa si ne delajo iluzij, da bi še kdaj dobili delo … Na Slovenskih železnicah, ki menjajo direktorje skoraj kot srajce, je po štirih mesecih, razlog je nič drugega kot rdeče številke v poslovanju podjetja, direktorski stolček Igor Blejec prepustil Dušanu Mesu. Zaradi razhajanj z največjimi lastniki Mercatorja se je morala posloviti tudi njegova uprava pod vodstvom Žige Debeljaka.

Boscarol s svojimi letali spet na prvih straneh svetovnih medijev Tudi naša druga največja banka NKBM je lansko poslovno leto sklenila z veliko izgubo, skoraj 84-milijonsko, smo izvedeli aprila. 19. tega meseca pa se je po prevoženih 100 tisoč kilometrih okoli sveta s Pipistrelovim letalom virus SW 914 na Brnik vrnil Matevž Lenarčič. Velika letalska avantura je bila končana, Slovenija pa je tudi zaradi nje in zlasti ustanovitelja in lastnika podjetja Pipistrel Iva Boscarola, ki je za svoja letala dobil že tri Nasine nagrade, spet na prvih straneh svetovnih medijev. Če hočemo, torej zmoremo, tudi v teh težkih kriznih časih, Pipistrel pa s svojimi letali ni edina slovenska izvozna lastovka, kaj pa Akrapovič, pa Krka in še mnoge druge, ki Slovenijo še vedno držijo nad recesijsko krizno gladino.

Konec maja je začel veljati zloglasni zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), ki naj bi prinesel 220 milijonov evrov prihranka, na račun nižjih pokojnin posameznih skupin upokojencev, nekaterih nižjih stroškov v zdravstvu in nadomestil za bolniško odsotnost, ukinil pa je tudi 2. januar kot dela prosti dan. Toni Balažič pa je postal novi predsednik uprave Mercatorja. Konec tudi za ajdovsko Primorje Junija se je klavrno končala še ena gradbena zgodba – ajdovsko Primorje je končalo v stečajnem postopku. Kraški pršut pa je postal dvanajsti uradni zaščiteni slovenski proizvod v EU-ju. Nadzorniki Darsa so zaradi hujših kršitev obveznosti iz krivdnih razlogov razrešili predsednico in članico uprave državne avtocestne družbe Matejo Duhovnik in Gordano Bošković.

Država skupaj s Kadom in Sodom za skoraj 383 milijonov dokapitalizirala NLB Država je v začetku julija tudi s pomočjo paradržavnih Kada in Soda izvedla skoraj 383-milijonsko dokapitalizacijo naše največje banke NLB. Ajdovski Pipistrel je končno dobil zeleno luč tudi za izvoz svojih letal na najbolj rastoči trg na Kitajsko.

Avgusta so bonitetne hiše spet zniževale bonitetne ocene Sloveniji. Večinsko državni NLB je dobil novega prvega nadzornika Janka Medjo, ki je pozneje (2. oktobra) postal predsednik uprave banke. Še zadnji veliki gradbinec Kraški zidar s 310 zaposlenimi je končal v stečajnem primežu. Kdo bo gradil velike infrastrukturne projekte, ki zahtevajo reference izvajalcev, se sprašujejo mnogi po zlomu glavnine slovenskega gradbeništva. Poslanci podprli ustanovitev Slovenskega državnega holdinga in slabe banke Bine Kordež skupaj z najožjimi sodelavci nekdanjega Merkurja je bil zaradi oškodovanj septembra obsojen na sedemletno zaporno in še dodatno denarno kazen. Bruselj je uradno sporočil, da zahteva izterjavo 10 milijonov nezakonite pomoči Elanu, ki je bila leta 2008 odobrena begunjskemu proizvajalcu smuči. Slovenska vlada je odgovorila s protitožbo. Ustanovljen je bil za mnoge zelo sporni Slovenski državni holding, ki bo upravljal z vsem državnim premoženjem, za njegove kritike pa je SDH najprej priložnost za aktualno vlado, da pod mizo ( netransparentno...) razproda državno srebrnino, kolikor jo je sploh še ostalo...

Projekta novega Kolizeja oziroma koncertno-operne dvorane Musica Tivoli ne bo! Poslanci so oktobra s 47 glasovi za in 9 proti podprli tudi zakon o slabi banki, na katero se bo preneslo slabe bančne terjatve (koliko jih dejansko je v domačih bankah, najbrž ne ve nihče v dolini Šentflorjanski). Slovenski državni holding in slaba banka (zakona o obeh novostih sta bila včeraj že uveljavljena) naj bi zelo dejavno zaživela aprila. Zdaj ko ni več nobenih preprek, obljublja minister za finance Janez Šušteršič. Tako omenjenemu zakonu kot tudi zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki sta bila deležna odložilnega veta državnih svetnikov, je zelo resno grozil referendum, pa ju je ustavno sodišče pod predsedovanjem Ernesta Petriča prepovedalo. Sporno ali nesporno, sodniki v rdeče-črnih togah so res šele decembra dokončno preprečili referenduma o obeh zakonih in s tem popolnoma spremenili dozdajšnjo ustavno prakso odločanja o dopustnosti referendumov.

Kranjska investicijska družba pa je oktobra zaradi nesoglasij z državo ("Pogovarjam se z gluhimi," je takrat zatrdil prvi mož KID-a Jože Anderlič) odstopila od projekta Kolizej. Tudi delovna mesta, ki bi jih prinesel novi Kolizej, so splavala po Savi. Afera Krajnik pa je odnesla celotno vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice in pokazala, da so si nekateri malo po svoje predstavljali delovanje zbornice obrtnikov in podjetnikov.

Južni tok v Sloveniji pa zagotovo bo, že leta 2016 … V Moskvi je bil sredi novembra dokončno potrjen projekt okoli milijarde evrov vredne naložbe slovenskega dela plinovoda Južni tok. Prvi plin naj bi po slovenskem delu plinovoda stekel že leta 2016. Vlada je po dolgem usklajevanju končno prižgala zeleno luč poroštveni pogodbi za najem posojila pri EIB-ju za graditev največjega energetskega projekta pri nas – Teš 6. Bruselj pa je vzel pod lupo domnevne državne pomoči Adrii Airways, od Slovenije pa tudi zahteva vračilo kar 8,7 milijona evrov vredne pomoči, ki jo je Slovenija dobila za končanje proizvodnje sladkorja v nekdanji Tovarni sladkorja Ormož. Zdaj nimamo ne tovarne, pa še denarno pomoč evrobirokrati iz Bruslja zahtevajo nazaj.

Končno pod streho pokojninska reforma 4. decembra je bila sprejeta brez glasu proti (s 76 glasovi za) pokojninska reforma, ki bo začela veljati v začetku prihodnjega leta in bo že leta 2013 prinesla 150 milijonov evrov pozitivnih finančnih učinkov. Tako vsaj obljubljajo vladni predstavniki. Da bodo prav kmalu nujni njeni popravki se zavedajo vsi vlada, opozicija in sindikati... Kot že zapisano, je ustavno sodišče ta mesec dokončno prepovedalo referenduma o državnem holdingu in slabi banki, kar so mnogi ocenili kot korak, ko so ustavni sodniki prestopili na stran najbolj uničujočih sil v slovenski in svetovni ekonomiji, premier Janez Janša pa je odločitev ustavnih sodnikov označil za branik slovenski suverenosti.

Borut Pahor je postal novi četrti predsednik države. Brez zaposlitve pa je letos ostal še en direktor Klemen Boštjančič, ki so ga nadzorniki Adrie Airways decembra razrešili zaradni ekonomsko-poslovnih razlogov, beri izgube. Niso pa redki, ki menijo, da mu je zadnji žebelj v direktorsko krsto zabila NLB s katero predstavniki se je debele mesece zelo na nož pogajal o novem že obljubljenem posojilu Adrii Airways. Ta je še vedno pred prelomnico kako naprej?

Za slovensko gospodarstvo in ne samo za nacionalnega letalskega prevoznika za katerega država še vedno neuspešno išče tujega strateškega partnerja, ne prihaja prijazno leto. Več kot 114 tisoč brezposelnim (uradno registriranim konec tega leta) se bodo leta 2013 pridružili še mnogi, napovedujejo ekonomisti. Koliko jih bo zares, si ne upa nihče natančno povedati. Dejstvo je le, da se bo slovenski BDP zmanjšal tudi prihodnje leto. Prenekatero slovensko podjetje, ki je zdaj še nad gladino vode, bo končalo pod njo. Lov na kupca za Mercator, NLB, pa še koga... Nekatera slovenska podjetja in banke bodo v prihodnjih letih morda že leta 2013 končala v tujih rokah. Tudi Mercator? Deveti poskus njegove prodaje se počasi začenja. Tako kot lov na kupca NLB (belgijski KBC se bo iz banke dokončno poslovil, saj bo slovenski državi prodal dobro petino naše največje banke) in še za marsikatero drugo domače podjetje se odpira. Napovedi zaradi recesije nikakor niso prav rožnate, pravijo poznavalci, ki tudi opozarjajo, da se Slovenija še ni resno lotila najbolj nujne domače naloge - prestrukturiranja domače ekonomije. Kaj bo šele po tem? Kdaj bomo postali prijazna ekonomija dodane vrednosti? Zgodbe o Sloveniji kot novodobni Švici o kateri so v preteklosti številni sanjali so že zdavnaj potihnile! Zakaj že?