Pahor in Križanič zavračata politično odgovornost, Britovšek nad Möderndorferja

Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma je politično odgovornost za neukrepanje v primeru domnevnega pranja denarja iranskega državljana prek NLB v letih od 2008 do 2011 med drugimi pripisala takratnemu predsedniku vlade Borutu Pahorju.

Pahor ni prebral poročila Sove, na nepravilnosti ga niso opozorili

Pahor, ki je danes predsednik republike, je v odzivu navedel, da je za informacijo o nakazilih iranskega denarja prek NLB izvedel šele junija 2017. "Premier Pahor je jeseni leta 2010 oziroma dve leti po tem, ko se je dogajalo domnevno pranje denarja in se je s tem že ukvarjal urad za preprečevanje pranja denarja, o tem prejel informacijo Sove. Ni je prebral, nanjo od drugih prejemnikov tudi ni bil opozorjen," so zapisali v Pahorjevem uradu.

Pahor je na zaslišanju pred komisijo marca letos dejal, da se v NLB niso resno ukvarjali z zadevo, v uradu za preprečevanje pranja denarja so se dolgo spraševali, za kaj gre, medtem ko je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in je napisala posebno poročilo o zbranih podatkih.

To poročilo je novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi na naslov predsednika vlade. Pahor je to potrdil, a povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna.

Nekdanji finančni minister Franc Križanič zavrača ugotovitve preiskovalne komisije državnega zbora o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NLB in NKBM. Foto: STA ,

Križanič: Finančni minister v Sloveniji nima takšnih pooblastil in usposobljenosti

Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma je med drugim zapisala, da bi moral Franc Križanič kot tedanji minister za finance v imenu lastnika ukrepati zoper vodilne v NLB, saj je nad banko kot skupščina šele pozneje bdela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb.

Križaniča je komisija zaslišala marca. "Magnetogram kaže precejšen trud predsednika komisije Janija Möderndorferja, da bi me kot finančnega ministra postavil v vlogo tega, ki odloča v posameznih postopkih urada za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma," je prepričan Križanič.

V odzivu je poudaril, da finančni minister v Sloveniji nima takšne vloge, pooblastil in usposobljenosti, da bi jo izvajal. "Finančni minister tudi ni pritožbena raven pri odločitvah tega urada. Tudi tam, kjer za organe v sestavi to raven zagotavlja ministrstvo za finance, minister vendarle ne odloča," je pojasnil Križanič. Dodal je, da ima ministrstvo za to oblikovane posebne organe, ki so prav tako vsebinsko neodvisni od ministra.

"Dvom o korektnem delu komisije kaže namigovanje njenega predsednika, da na ministrstvu za finance ni bil zabeležen moj sestanek z iranskim veleposlanikom," je še zapisal Križanič in pojasnil, da so člani njegovega kabineta odkrili elektronsko pošto s 5. maja 2010 z napovedjo srečanja.

Komisija je politično odgovornost za sum pranja iranskega denarja pripisala tudi nekdanjemu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju. Foto: Bor Slana

Britovšek: Navedbe komisije so laganje in podtikanje

Navedbe komisije zavrača tudi nekdanji uslužbenec Nove KBM Primož Britovšek, zoper katerega je komisija napovedala kazenske ovadbe. "V celoti zavračam grobo laganje, podtikanje in popolno zlorabo instituta preiskovalne komisije Möderndorferja in drugih članov preiskovalne komisije," je sporočil Britovšek.

Kot poudarja, se v svoji karieri še ni srečal s tako trdo obliko političnega klientelizma in politične korupcije. Hkrati je zatrdil, da je vedno deloval strokovno, v skladu z zakonodajo in poklicno etiko. Kot je pojasnil, nikoli ni bil niti član niti simpatizer nobene politične stranke, na zadnjih volitvah pa je volil SMC "kot stranko, ki bi v politični prostor pripeljala nove vrednote in etične standarde".

Novice Pranje denarja v Novi KBM: skrivnost izginulega diplomatskega pečata iz BiH

"Möderndorfer je podpisal številne sporne pogodbe, tudi za kredite pri NLB"

Britovšek trdi, da je Möderndorfer kot predsednik Olimpije podpisal številne sporne pogodbe, vključno s tistimi za najemanje kredita pri NLB. Foto: Vid Ponikvar Če bodo zoper njega podane kazenske ovadbe, bo proti članom preiskovalne komisije vložil ovadbo zaradi krive ovadbe, v primeru postopka pred sodišči pa bo "razkril dejansko ozadje delovanja te komisije, vključujoč imena in priimke pokvarjenih bankirjev in njihovih pomagačev, ki so zoper mene sprožili gonjo, saj sem v času svojega mandata na banki po službeni dolžnosti sprožil veliko postopkov in kazenskih ovadb pred organi pregona".

"Ravno to vidim kot ključen razlog za obračunavanje z menoj in mojimi družinskimi člani. Naravnost bizarno je, da pokvarjena bančna elita prek svojih lobistov direktno vpliva na delovanje preiskovalne komisije, skupaj pa preganjajo tiste, ki smo bančni rop preiskovali," je zapisal.

Dodal je, da je kot doktor pravnih znanosti in dolgoletni uslužbenec policije zgrožen, da sume storitve kaznivih dejanj dobrih 14 dni pred volitvami interpretira medicinski tehnik brez kakršnegakoli znanja prava, ki je, mimogrede, kot predsednik Košarkarskega kluba Union Olimpija podpisoval številne sporne pogodbe, "vključno s tistimi za najemanje kredita pri NLB, sam, kot predsednik parlamentarne komisije, pa naj bi jih neodvisno preiskoval".

Po ugotovitvah komisije naj bi imel Britovšek manjkajoče poročilo takratne pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ki je opozarjalo na alarmantno stanje na tem področju.

To naj bi Banki Slovenije prikril, saj naj bi bilo obremenjujoče za banko, poleg tega naj bi bil posredno odgovoren za zamenjavo pooblaščenke oziroma za zakrivanje sledi in nagovarjanje nove pooblaščenke k prirejanju poročila o notranjem nadzoru na tem področju.

Preiskovalna komisija je napovedala, da bo zoper Britovška podala štiri ovadbe zaradi sumov kaznivih dejanj. "Preiskovalna komisija je o Primožu Britovšku namreč pridobila gradivo, opravljena pa so bila tudi zaprta pričanja, iz katerih izhaja sum, da kazniva dejanja Britovška niso povezana zgolj z onemogočanjem nadzora na področju pranja denarja in financiranja terorizma v banki," so zapisali.

Komisija je danes politično odgovornost za sum pranja iranskega denarja pripisala vladi Boruta Pahorja, poleg Križaniča je izpostavila tudi takratnega ministra Samuela Žbogarja. 

Nekdanji zunanji minister Žbogar je medtem za Televizijo Slovenija povedal, da ukrepanje v primeru Farrokhzadeh ni bilo v njegovi pristojnosti. Ob tem se ne spomni, da bi ga o tem obveščala Sova. Dopušča sicer možnost, da je prejel določene informacije, a takrat ni dojel razsežnosti, ki jih ima zgodba danes, oz. očitno o njej ni bil obveščen.