Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo #video

Ključna ugotovitev v primeru britanskega državljana iranskih korenin Iraja Farrokhzadeha in domnevnega pranja denarja v NLB je bila, da v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja in bi izvirale iz predhodnih kaznivih dejanj. Ugotovljen je bil samo en primer domnevne goljufije, pranja denarja in davčne utaje prek NLB, je pojasnil.

Šlo je za dokumentacijo francoskega sodnega organa, iz katerega so izhajali podaki o pranju denarja v škodo iranskega veleposlaništva v Parizu. S tem je bil 30. marca 2012 seznanjen tedanji pravosodni minister v drugi Janševi vladi Senko Pličanić, ki pa o tem ni obvestil policije, prav tako ni zahteval pojasnil.

Prek posrednikov jim je uspelo stopiti tudi v stik z Irajem Farrokhzadehom.

Foto: Bor Slana Preiskovalna komisija na podlagi pridobljenega dokaznega gradiva ocenjuje, da se je v NLB zgodila tako imenovana iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države. Ne gre za posameznika, ki je poskušal izvajati iranski plačilni promet s tujino, ampak je bil Iraj Farrokhzadeh del sheme transakcij iranskih državnih bank s Slovenijo oziroma NLB.

Primer Farrokh še zdaleč ni bil prvi primer preboja embarga, ki je bil uveden proti Iranu. Zgodili so se trije preboji prek slovenskega finančnega sistema. Prvi sega v leto 1979, drugi je bil primer Farrokh, tretji pa sega v začetek leta 2012 in je bil zaustavljen. Javno ga ne sme razkriti, ker gre za zaupno gradivo.

NLB je z iranskimi transakcijami zaslužila bistveno manj denarja, kot so trdili posamezni člani SDS, in sicer nekaj več kot milijon evrov provizij. Ob tem se je izpostavila nesorazmernemu tveganju zaradi kršenja embarga proti Iranu.

Möderndorfer je dodal, da je iranski veleposlanik večkrat obiskal tedanjega guvernerja Marka Kranjca in finančnega ministra Franca Križaniča z namenom odprtja slovenskega bančnega trga za Iran, proti kateremu je mednarodna skupnost sprejela sankcije. To srečanje po podatkih komisije ni zavedeno v arhivih ministrstva. Križanič ga je potrdil.

Kdo je odgovoren

Komisija ne bo podala kazenskih ovadb proti tedaj odgovornim v NLB, saj ni šlo za kazniva dejanja, ampak le za prekrške. Tudi Banka Slovenije je opustila prekrškovni postopek proti vodilnim v NLB, vendar ni pojasnila svoje odločitve. Odgovornost za to v celoti nosi nekdanja vodja pravne službe na Banki Slovenije Jasna Iskra.

Foto: STA , Odgovornost pa nosijo tedanji organi vodenja in organi nadzornega sveta. Komisija posebej izpostavlja takratnega člana uprave NLB Mirana Vičiča, ki je bil odgovoren za področje plačilnega prometa in dokazano seznanjen s primerom Farrokh.

Zoper dve odgovorni uslužbenki NLB je komisija podala kazensko ovadbo zaradi krivega pričanja, in sicer proti Milki Ižanec, nekdanji vodjo poslovalnice za tuje osebe v NLB, in Zdenki Berlec Strelec, nekdanji pooblaščenki za področje preprečevanja pranja denarja v NLB.

Politično odgovorni za dogajanje v NLB in ogrožanje nacionalne varnosti so nekdanji minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, nekdanji guverner Marko Kranjec, tedanji predsednik vlade Borut Pahor in nekdanji finančni minister Franc Križanič.

Pri Dijani Đuđić sumi pranja denarja, davčnih utaj ...

Preiskovalna komisija medtem v primeru NKBM ugotavlja, da poslovanje Dijane Đuđić odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije.

Delovala je kot del dobro organizirane združbe, ki je prek slamnatih podjetij odpirala bančne račune, prek katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so se praviloma dvigovali v gotovini.

Dijana Đuđić Foto: Planet TV Vsaj v enem primeru je uporabljala davčni vrtiljak in se s tem izogibala plačilu DDV, v drugem primeru pa je ostala davčna dolžnica. Vse to kaže na njen način poslovanja, ki je vezan na davčne utaje, fiktivne posle, zakrivanje virov denarja ter uporabe slamnatih podjetij in računov, s katerimi so bili ti posli lahko izvedeni.

V delu preiskave, ki se nanaša na posojilo Đuđićeve stranki SDS, preiskovalna komisija ugotavlja, da obstaja neobičajno mešanje posojilnega in kupo-prodajnega posla, pri čemer višina zavarovanja, ki naj bi se konvertirala v lastniški delež, ne ustreza višini vrednosti tega deleža.

Na podlagi teh informacij preiskovalna komisija sklepa, da obstaja sum utaje davkov, saj po vsebini ni šlo za posojilno, ampak kupo-prodajno pogodbo.

"Šlo je za eklatantno nezakonito financiranje," je poudaril Möderndorfer.

Novice Pranje denarja v Novi KBM: skrivnost izginulega diplomatskega pečata iz BiH

Preiskovalna komisija je v poročilu potrdila povezavo med Đuđićevo in Rokom Snežićem, tako prek neposrednih nakazil kot prek župana Zavrča Mirana Vuka.

Foto: Matej Leskovšek Komisija je končala samo del o domnevnem pranju denarja v NLB, v primeru NKBM pa še ne in bo nadaljevala preiskavo, s poudarkom na sumljivih transakcijah bosanske državljanke Đuđićeve, na katere je naletela pri preiskavi italijanske tipologije pranja denarja in posojila eni od slovenskih političnih strank (SDS, op. p.).

Preiskovalna komisija meni, da je treba parlamentarno preiskavo nadaljevati tudi zaradi suma mešanja posojilne in kupo-prodajne pogodbe pri posojilu Dijane Đuđić. To utemeljuje z dvema razlogoma. Prvič, Janša je sam zatrdil, da sta posel izstopa iz lastništva in posojilni posel povezana, saj je javno napovedal prodajo 44-odstotnega deleža podjetja Nova obzorja, izdajatelja strankarskega tednika Demokracija in revije Škandal24. In drugič, fiktivni posojilni posli so bili del shem, ki jih je Đuđićeva izvajala s povezanimi osebami.

Zakaj je Đuđićeva prišla v mariborsko banko?

Kot smo razkrili na Siol.net, je Đuđićeva na zaslišanju pred oblastmi v BiH priznala, da je denar, ki ga je dvigovala z različnih računov, izročala osebi iz najožjega kroga Mirana Vuka, župana Zavrča in nekdanjega lastnika družbe RM Vuk Holding. V zadnjih letih je bil njegov davčni svetovalec Rok Snežič, ki je poslovno in zasebno povezan z Đuđićevo.

Iz informacij, ki naj bi jih zbrala komisija, je mogoče razbrati, da Đuđičeva mariborske banke ni izbrala naključno, saj je očitno dobro vedela, kje bo lahko svoje posle v Sloveniji nemoteno opravljala naprej.

Koga so zaslišali

"Komisija je zaslišala 47 prič iz NLB, NKBM, urada za preprečevanja pranja denarja, policije, ministrstva za notranje in zunanje zadeve, finance ..." je uvodoma povedal Jani Möderndorfer. Zaslišali so tudi nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klavdija Stroliga, šest skritih prič in tri tako imenovane žvižgače.

Jani Möderndorfer Foto: Bor Slana/STA Skušali so zaslišati tudi nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca, vendar ni prišel na zaslišanje. Zaslišanju se je izognil tudi nekdanji zunanji minister Samuel Žbogar.

Izpostavili so tudi vlogo Primoža Britovška v NKBM. V banko je prišel na povabilo Hauca. Odgovoren je bil za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, čeprav za to ni imel potrebnih znanj.

Zoper Britovška bodo podali štiri kazenske ovadbe zaradi sumov kaznivih dejanj. Ta niso povezana samo z oviranjem nadzora pri preprečevanju pranja denarja v NKBM.

Opozoril je tudi, da jim komisija pod vodstvom Anžeta Logarja ni želela posredovati dokumentacije, zato so morali sami pridobivati enako dokumentacijo, kar je otežilo in podaljšalo njihovo delo.

"Ko smo preiskovali NKBM, so se začeli pritiski"

Zavrnil je očitke, da je kot predsednik komisije v konfliktu interesa, ker je bil predsednik košarkaškega kluba Olimpija, ki se je zadolžil pri NLB. Tega je najel, še preden se je začela sanacija bančnega sistema.

"Tisti trenutek, ko smo začeli preiskovati NKBM, se je (s strani SDS, op. p.) začel izvajati politični pritisk na komisijo," je povedal.

Poročilo je razdeljeno na tri dele. Prvi javni del ima 376 strani, vsega skupaj pa ima 600 strani. Tajni del je na voljo samo v državnem zboru in vključuje najbolj občutljive informacije, ki so jih pridobili od Banke Slovenije in Sove.