Bančni menedžment z Marjanom Kramarjem na čelu, ki je banko vodil v času napihovanja posojilnega balona pred letom 2008, je največji krivec za zlom NLB, pravi Stanislav Kovač.
Skupna izguba največje slovenske banke v državni lasti se približuje milijardi evrov. Trenutni prvi mož NLB-ja Janko Medja je dejal, da bi banka zaradi izgube letos potrebovala 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo, ki so jo povzročila slaba posojila pred letom 2009. In kdo je največji krivec za katastrofalno stanje v NLB-ju, se v Financah sprašuje ekonomist Stanislav Kovač.
Problem asimetričnih informacij
Avtor ugotavlja, da je večina posojilnih tveganj nastala v obdobju največje rasti posojil, to je med letoma 2004 in 2008. Takrat je banko vodila uprava z Marjanom Kramarjem na čelu, Banki Slovenije, ki je odgovorna za stabilnost bančnega sistema, pa je načeloval Mitja Gaspari. Najbolj so odgovorni bankirji kot vodilni menedžerji bank, piše Kovač in se sklicuje na knjižno uspešnico Crisis Economics: A Crash Course in the Future of Finance, ki jo je legendarni ekonomist Nouriel Roubini napisal skupaj s Stephenom Mihnom.
Roubini poudarja, da bi morali po teoriji delničarji bank preprečiti bančne katastrofe, saj so zadnji v verigi in dokončen nosilec odločitev v bankah. Če bi bili delničarji zmožni nadzirati bančni menedžment, potem bi bilo vse v najlepšem redu, pravi Roubini, vendar je to nemogoče, saj se v bankah vsak dan odvija na tisoče poslov, zato vodilni bankirji vedo več kot delničarji. Ta težava se v poslovnem svetu imenuje problem asimetričnih informacij, piše Kovač.
Glavni krivec je Marjan Kramar
Če Roubinijeva spoznanja prenesemo na slovenski bančni sistem oziroma NLB, je najbolj odgovoren za zlom banke bančni menedžment z Marjanom Kramarjem na čelu, ki je banko vodil v času napihovanja posojilnega balona pred letom 2008. Sledijo takratni nadzorniki NLB-ja, Banka Slovenije in na koncu posojilojemalci, ki so v Sloveniji predvsem podjetja in njihovi menedžerji. Na ravni slovenskih sistemskih spodbud je k potopu NLB-ja največ pripomogel bankrotirani mencingerjanski model nacionalnega interesa, poudarja ekonomist Kovač, ki navaja, kaj zdaj delajo ti "super" menedžerji.
Marjan Kramar je v posmeh slovenski ekonomski znanosti in davkoplačevalcem kot "ugledni ekonomist" predaval na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki jo vodi Dušan Mramor. Člani uprave pa: Alojz Jamnik se je zaposlil v Banki Celje, Matej Narat je dobil dobro plačani položaj prvega človeka Save, Andrej Hazabent pa se je upokojil. Dolgoletna siva eminenca NLB-ja Boris Zakrajšek pa uživa v svoji vili na Notranjskem.
Bo Kramar sploh kdaj odgovarjal?
Stanislav Kovač meni, da je dozdajšnja nedotakljivost slovenske bančne elite klasičen primer moralnega hazarda. V tujini je bilo objavljenih na tone raziskav, vse pa kažejo, da je najbolj odgovoren vodilni menedžment. Enako bi moralo veljati tudi v Sloveniji – vodilni bančniki morajo odgovarjati za svoja dejanja. Zato bi bilo treba po avtorjevem mnenju javno odpreti vprašanje: bo Marjan Kramar sploh kdaj odgovarjal za potop NLB-ja?
1
