Četrtek, 21. 4. 2016, 19.38
6 let, 7 mesecev
Komu guverner Boštjan Jazbec tlakuje pot na vrh NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,95
1
Mesec maj bo zaznamoval boj za najvišje položaje v največji državni banki NLB. Že danes bo predvidoma objavljen razpis za novega predsednika uprave, do 4. maja pa bo Slovenski državni holding zbiral prijave za tri nove člane nadzornega sveta naše največje banke.
Čeprav ima nadzorni svet NLB po odstopu Janka Gedriha, Antona Ribnikarja in Antona Macuha le šest od devetih članov, bo banka predvidoma že danes objavila mednarodni razpis za novega predsednika uprave. Vse torej kaže na to, da bodo imeli pri izbiri novega prvega moža NLB glavno besedo nadzorniki, ki so bili na položaj imenovani v času prejšnjih uprav Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Nova uprava – pogoj za privatizacijo
Z razpisom se banki mudi zaradi postopka privatizacije. Že prejšnji teden smo poročali, da je imenovanje uprave s polnim mandatom kot pogoj za uspešno izvedbo prodaje postavil tudi svetovalec Deutsche Bank. Ta teden so se predstavniki SDH in NLB udeležili prvih predstavitvenih sestankov potencialnim investitorjem v Londonu. Informacije, da so v Deutsche bank nezadovoljni zaradi zadnjih kadrovskih dogodkov v NLB, je predsednik uprave SDH Marko Jazbec včeraj zavrnil.
Objava razpisa časovno sovpada s stopnjevanjem zapletov pri imenovanju nadzornikov, zaradi katerih je v zadnjih dneh narasel pritisk dela vladajoče koalicije na Jazbeca. Nadzorniki SDH so sicer včeraj sprejeli sklep, da je bilo imenovanje vseh novih članov nadzornega sveta NLB izvedeno skladno s predpisanimi kandidacijskimi postopki, zakonodajo ter predpisi s tega področja. O odpoklicu Jazbeca niso niti razpravljali, čeprav so nekateri nanj zvračali krivdo za zaplete v NLB.
Brodnjakove delnice rastejo
Napeti so tudi odnosi med SDH in Banko Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca, ki vse bolj odkrito narekuje kadrovsko politiko v naši največji banki. Vse to povečuje možnost, da bi banko še naprej vodil dosedanji začasni predsednik uprave Blaž Brodnjak. Na vprašanje, ali bo kandidiral na razpisu za predsednika uprave, nam Brodnjak ni želel odgovoriti. Prav tako ni želel razkriti, ali bo dal soglasje h kandidaturi, če bo dobil povabilo za sodelovanje v postopku imenovanja.
Na vprašanje, ali bo kandidiral na razpisu za predsednika uprave, nam začasni predsednik uprave Blaž Brodnjak ni želel odgovoriti.
Brodnjak uživa podporo Banke Slovenije. Kljub temu se glede na kriterije, ki jih centralna banka uporablja pri ocenjevanju kandidatov za člane uprav v slovenskih bankah, odpira vprašanje, ali jih v celoti izpolnjuje.
To, kar je sporno za AZN, za Banko Slovenije ni
Pri Brodnjaku je najbolj sporno njegovo delovanje med letoma 2005 in 2009, ko je bil član uprave banke Bawag. Ta se je zaradi tveganih posojil že ob začetku finančne krize umaknila iz slovenskega trga. Spomnimo, da je bila Bawag med največjimi financerji Istrabenza, ki ga je takrat vodil Igor Bavčar.
Banka Bawag je bila med letoma 2005 in 2009, ko je bil njen član uprave Brodnjak, med največjimi financerji Istrabenza, ki ga je takrat vodil Igor Bavčar.
Bawag je imel do koprskega finančnega holdinga za okoli 80 milijonov evrov nezavarovanih posojil. Avstrijska banka je leta 2009 terjatev skušala zapreti z vložitvijo zahteve za Istrabenzov stečaj, ki ji je večina ostalih bank upnic nasprotovala.
Prav zaradi Bawagovih poslov v Istrabenzu še isto leto agencija za zavarovalni nadzor (AZN) Brodnjaku ni želela izdati licence za člana uprava Zavarovalnice Triglav. Brodnjak je zato zavarovalnico, kjer je bil dobro leto dni pooblaščenec uprave, že konec leta 2010 zapustil.
Drugače kot AZN Brodnjakovo obdobje v Bawagu ni motilo Banke Slovenije. Brodnjak je v upravo NLB prišel decembra 2012. Nekaj mesecev pozneje, maja 2013, so v veljavo vstopile spremembe predpisov, s katerimi je Banka Slovenije določila stroga merila za izpolnjevanje pogojev za člane uprav in nadzornih svetov. Sklep o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic tako izrecno določa, da mora banka pri ocenjevanju primernosti člana uprave upoštevati njegovo delovanje člana v preteklem sodelovanju s pristojnimi organi.
Brodnjakovo napredovanje v NLB ni šlo skozi sito centralne banke
Pri tem mora Banka Slovenije upoštevati, ali je članu uprave kdo od drugih regulatorjev zavrnil dovoljenje za opravljanje funkcije. Tudi predpisi Banke Slovenije določajo tudi, da je potrebno pri presoji primernosti člana uprave banke posebno pozornost nameniti finančnim in poslovnim rezultatom podjetij, ki jih je upravljal kandidat za člana uprave.
Če je Banka Slovenije pri presoji nekaterih kandidatov za člane uprav velik pomen dajala njihovemu preteklemu delovanju v bankah, je pri Brodnjaku očitno zamižala na obe očesi.
Brodnjak je po odstopu Janka Medje februarja letos začasno prevzel funkcijo predsednika uprave.
Februarja letos, torej že v času veljavnosti novih predpisov, je Brodnjak po odstopu Janka Medje začasno prevzel funkcijo predsednika uprave. V Banki Slovenije so potrdili, da Brodnjaka po novih kriterijih letos niso presojali. Po njihovih pojasnilih je oceno primernosti, ki jo je Banka Slovenije zahtevala od vseh bank, opravila sama NLB, natančneje njen Center za skladnost poslovanja in integriteto, ki ga vodi Rok Praprotnik.
Kaj pravi Banka Slovenije?
Kot so nam pojasnili na Banki Slovenije, so že v postopku izdaje dovoljenja leta 2012 presojali, ali Brodnjak izpolnjuje pogoje na podlagi vseh takrat dostopnih informacij - vključno z mnenjem Agencije za zavarovalni nadzor in podatki o poslovanju Bawag banke v obdobju, ko je bil član njene uprave Brodnjak.
»Za vašo trditev, da Banka Slovenije v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave NLB Blaža Brodnjaka ni upoštevala določil sklepa o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta bank in hranilnic, v naši dokumentaciji nismo našli potrditve,“ so poudarili v centralni banki. Dodali so še, da je bil odhod Bawaga s slovenskega trga poslovna odločitev lastnika te banke.
DUTB od Probanke dobila kapitalsko luknjo in - Grudna
Ime, ki bi ga želel v upravi NLB videti guverner Boštjan Jazbec, je Igo Gruden, donedavni predsednik uprave Probanke v likvidaciji, kamor je prišel na povabilo Banke Slovenije.
Gruden je od marca zaposlen na državni Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), h kateri je bila pripojena Probanka. Glavni izvršni direktor DUTB je Grudnov predhodnik na položaju predsednika uprave Probanke v likvidaciji Imre Balogh. Službo na DUTB je Gruden dobil kljub temu, da je prav zaradi pripojitve Probanke v bilancah DUTB nastala kapitalska luknja, ki jo bo očitno moral zakrpati državni proračun.
Kako je Gruden prišel do službe na DUTB? Grudnu sta tako kot ostalim članom izrednih uprav Probanke in Factor banke z dnem pripojitve banke prenehala mandat in delovno razmerje. 19. februarja je DUTB na ljubljanski enoti zavoda za zaposlovanje in njegovih spletni strani objavila razpis za vodjo svoje poslovne enote v Mariboru. Presenetljivo je, da razpisa ni objavila tudi na svoji spletni strani, kjer je na primer mogoče v tem trenutku najti razpis za projektnega menedžerja za nabavo in javno naročanje.
Tudi zato se pojavljajo dvomi, ali ni bil razpis zgolj formalnost in je bil namenjen vnaprej znanemu kandidatu. Grudnova pojasnila to razlago potrjujejo. Kot nam je povedal, ga je namreč DUTB februarja povabila, če bi sodeloval pri reorganizaciji nekdanje Probanke. Na vprašanje, ali se bo prijavil na razpis za predsednika uprave NLB, pa je odgovoril, da še ni sprejel dokončne odločitve in da bo to odvisno od pogojev.
NKBM Američani: Fatur edini »preživeli« nadzornik
NKBM ima od včeraj tudi uradno novega lastnika. To je luksemburško podjetje Biser Bidco, ki ga obvladujeta ameriški finančni sklad Apollo Global Management in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Že včeraj je skupščina banke odpoklicala skoraj vse dosedanje nadzornike NKBM z izjemo odvetnika Andreja Faturja, ki ostaja edini slovenski član tega organa. V šestčlanskem nadzornem svetu trije prihajajo iz Apolla. To so Gernot Lohr, Manfred Puffer in Michele Raba. Predstavnik EBRD bo njen izvršni direktor Alexander Saveliev, peti član Andrea Moneta pa je neizvršni direktor v multinacionalki Accenture. Gre za družbo, ki je leta 2003 revidirala slabo delujoči informacijski sistem Sigma v NLB, ki jo je takrat vodil Marko Voljč.
»Čas prodaje NKBM je zelo posrečen, saj pravkar začenjamo z zelo resnim postopkom privatizacije NLB, zato gre za dober signal za mednarodno okolje,« je prodajo včeraj komentiral Marko Jazbec.
1