Komisija objavila nezaupno različico ugotovitev glede NLB

Slovenija, ki do konca lanskega leta ni izpeljala dogovorjenih privatizacijskih postopkov za NLB, je Evropski komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze o prodaji 75 odstotkov delnic v NLB. S tem je zamudila rok iz obstoječe zaveze Evropski komisiji, ki ji jo je dala konec leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki.

Komisija je predlog Slovenije ocenila in izrazila dvom, da je ta v povezavi z odlogom prodaje NLB kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovreden prvotni prodajni zavezi.

26. januarja je komisija zato sprožila poglobljeno preiskavo glede vprašanja NLB in o tem pisno obvestila Slovenijo. Ta ji je uradni odgovor poslala v začetku marca ter v njem naslovila pomisleke komisije in obrazložila svoje predloge.

Ministrica: Pogovori o rešitvi potekajo na strokovni ravni

Kot je danes ponovila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je sprožitev poglobljene preiskave običajen korak v takih primerih, njena sprožitev pa ne prejudicira njenega izida.

Ministrica je danes izpostavila, da pogovori o rešitvi tečejo naprej na strokovni ravni. "O konkretnih predlogih tako v zvezi z rokom privatizacije NLB kot glede izravnalnih ukrepov pogovori še potekajo, zato več v tem trenutku ni mogoče povedati," je poudarila.

"Naš cilj je, da pridemo do uravnoteženega dogovora med rokom za prodajo in potrebnimi izravnalnimi ukrepi," je poudarila in ponovila, da daljši ko bo rok za prodajo NLB, ostrejši bodo izravnalni ukrepi. Po njenih besedah se bodo v prihodnjih tednih odločili, ali je na politični ravni potreben pogovor z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager.

Potem ko je Evropska komisija nezaupno različico odločitve o poglobljeni preiskavi, imajo zdaj zainteresirane stranke, kot so konkurenčne banke, civilne iniciative, organizacije in združenja, en mesec časa, da pošljejo komisiji svoje pripombe in ugotovitve.

Vraničar-Ermanova ne želi ugibati o datumu odločitve 

Po tem bo imela Slovenija en mesec časa, da pripravi odgovor na te pripombe, nato pa bo komisija sprejela končno odločbo glede prodajnih zavez za NLB. Instrukcijski rok za odločitev komisije je 18 mesecev od začetka poglobljene preiskave, torej od konca januarja. Kdaj bi komisija o tem lahko dokončno odločila, ministrica ni želela ugibati.

Pripombe bo komisija preučila zlasti v luči združljivost ukrepov oziroma da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih predlaga Slovenija glede prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017. Ministrica je ob tem spomnila, da sta Slovenija in banka izpolnili prav vse zaveze, razen prodajne oziroma privatizacijske.

Stališče komisije je, da mora država poskrbeti, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti. Pri tem mora zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU. Slovenija z neizpolnitvijo zavez krši pravila državnih pomoči, v primeru negativne končne odločbe se ta pomoč izterja od prejemnika, torej od NLB.

Kompromis bodo iskali tudi pri hrvaških deviznih vlogah

Vzporedno s tem Slovenija z Evropsko komisijo vodi tudi pogovore glede nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog, ki ga imata Slovenija in Hrvaška.

"V zvezi s tem predlogom s komisijo potekajo pogovori, ali bi tako odškodovanje NLB pomenilo državno pomoč ali ne. Dokončnega stališča komisija v zvezi s tem predlogom še ni oblikovala. Tudi tu bomo iskali ustrezen kompromis," je zatrdila ministrica, ki opravlja tekoče posle.