Koliko podjetij iz prvega svežnja bo prodanih?

Edini, povrhu pa še odločilni vprašanji nameravanega prodajnega procesa, ki ostajata še brez odgovora, sta, katera podjetja iz prvega svežnja bo državi (aktualni vladi Alenke Bratušek) tudi zares uspelo prodati in koliko bo iz prodaje tudi kapnilo v precej prazno in obubožano državno blagajno? Bogomir Kovač iz ljubljanske ekonomske fakultete je prepričan, da gre pri celotnem prodajnem postopku bolj za manifestacijo volje vlade kot pa za resno pripravo na privatizacijo, ki jo lahko tudi izpeljemo. Privatizacija je del ekonomskih in političnih zavez, ki so jih ne le aktualna vlada, ampak tudi pretekle vlade dajale mednarodnim institucijam. S prodajo Heliosa in Fotone najbrž ne bo težav V svežnju so namreč prodajljiva in zelo neprodajljiva podjetja (NKBM čaka na novo večstomilijonsko državno dokapitalizacijsko injekcijo), na to realnost tokratnega prodajnega procesa opozarjajo tudi ekonomisti. Za kar pet podjetij – Adrio Airways, Aero, Elan, Fotono in Helios – že mesece, za nekatere, kot je Adria Airways, celo leta država išče lastnika, pa ga kar ni in ni.

Adrii Airways, ki je globoko zadolžena in je zadnja leta sklenila v rdečem, slovenske vlade že leta neuspešno iščejo kupca Da s prodajo Fotone, domžalskega Heliosa (dve ponudbi), pa najbrž tudi celjskega Aera ne bo težav, je že skoraj kristalno jasno, veliko težje pa bo najti kupca stratega ali institucionalnega vlagatelja za zelo zadolženo in v preteklih letih izgubaško Adrio Airways. Država jo je namreč že večkrat poskusila prodati, pa, razen špekulantov, resnega kupca ni bilo od nikoder. Nič boljše ni tudi z nekdanjim slovenskim ponosom iz Begunj, Elanom, katerega zvezda je že zdavnaj ugasnila.

Tajnikar: Vlada bi se morala osredotočiti na prodajo Telekoma, zavarovalnice Triglav in Petrola Kot meni ekonomist Maks Tajnikar, bo država lažje prodala manjše deleže v za prodajo predvidenih podjetjih. Je pa jasno, da bo šlo za "nizke" denarne vsote, in ko jih sešteješ, ta znesek za proračun nikakor ne bo velik. Najbolj prodajljiv je Aerodrom Ljubljana, ki pa ga sploh ne bi smeli prodati, saj gre za podjetje, ki upravlja letališko infrastrukturo, poudarja Maks Tajnikar. Vlada bi se morala osredotočiti na dve podjetji ali tri. Jaz bi poleg Telekoma Slovenije dodal na prodajni paket še zavarovalnico Triglav in Petrol, pa tudi elektrodistribucijska podjetja bi lahko prodajali.

V prodajnem svežnju tudi druga največja banka NKBM, ki bo zaradi slabih terjatev tudi letos končala v rdečem Vlada bo skušala prodati tudi Aerodrom Ljubljana, pa Adrio Airways Tehniko, NKBM, Telekom Slovenije, ki je za mnoge edina svetla točka prvega prodajnega svežnja, pa Cinkarno Celje, ljubljansko Gospodarsko razstavišče, Palomo, ki se je v zadnjih letih že kar pregovorno utapljala v rdečih številkah, Terme Olimia ter zreški Unior in ljubljansko Skupino Žito (ta je le mimogrede tudi lastnik Gorenjke). Kovač: Kaj velikega in pametnega si od prodaje podjetij ne moremo obetati Koliko bi torej država lahko zaslužila s privatizacijo vsaj nekaterih od 15 podjetij? Sto, dvesto, tristo, petsto milijonov, še več? Morda, ali pa tudi ne. Čas za prodajo ni primeren in tega se zaveda tudi aktualna vlada, še bolj pa potencialni kupci državnih deležev v perspektivnih in za prodajo zanimivih podjetjih od predvidenih 15 podjetij, ki naj bi v prvem svežnju zamenjala državo v lastniški strukturi. Ekonomist Bogomir Kovač meni, da si kaj velikega in pametnega od prodaje ne moremo obetati. "Če želimo koristiti tem podjetjem in res izpeljati privatizacije, kolikor toliko primerno, je treba poiskati strateške partnerje, ki bi bili stabilni lastniki in bi podpirali prihodnji razvoj teh podjetij," je prepričan ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete. Pa se bo to zgodilo? Najbrž ne. Kot pravi Bogomir Kovač, se o predvidenih prodajah podjetij pogovarjamo, kot bi v gostilniških razpravah iz legokock sestavljali nek nabor podjetij, ta podjetja pa bi potem prodajali na tržnici.