Sobota, 19. 11. 2022, 22.12
2 leti, 1 mesec
Kje so pasti nakupovanja na črni petek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
11
Čeprav trgovci v Sloveniji že ves mesec ponujajo ugodne nakupe na tako imenovani črni petek, je letos "praznik nakupov" uradno šele 25. novembra. Medtem ko se cene v ZDA, od koder običaj izvira, na ta dan drastično znižajo, slovenski trgovci s popusti praviloma niso tako radodarni. Res pa je, da razprodaje trajajo daljše časovno obdobje. A pričakovanja kupcev kljub temu ostajajo zelo visoka, saj so popusti in druge ugodnosti mamljivi. Toda ali so ponudbe na črni petek res tako ugodne in kje so pasti nakupovalne mrzlice?
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) kupce opozarjajo, naj jih ne zavede višina popusta, saj se lahko zgodi, da je enak izdelek v drugi trgovini še bolj znižan. Zato priporočajo spremljanje cen tudi pri konkurenčnih ponudnikih. Morda je tam popust nižji, a ker je nižja izhodiščna cena izdelka, je lahko tudi končna cena izdelka s popustom nižja, je za Siol.net opozorila Jasmina Bevc Bahar iz ZPS.
V ZPS so prejeli kar nekaj pritožb potrošnikov, da trgovci pred popusti cene najprej nekoliko zvišajo. Tako lahko na primer potrošnik na koncu s popustom plača ceno, ki je veljala za redno pred kakšnim mesecem.
Pa so ponudbe na črni petek res tako ugodne, saj trgovci različne popuste ponujajo skoraj skozi vse leto? Raziskava ponudb na črni petek, ki jo je lani izvedla britanska potrošniška organizacija Which, je razkrila, da je bilo 99,5 odstotka "neverjetnih ponudb" enakih ali celo ugodnejših v drugih obdobjih leta. Preverili so več tisoč cen izdelkov in ugotovili, da potrošniki z nakupom na črni petek skoraj zagotovo ne bodo plačali najnižje cene v letu.
Višina popustov je stvar poslovne odločitve trgovcev
Glede višine popustov v Evropskem potrošniškem centru Slovenije (EPC SI) odgovarjajo, da so ti stvar poslovne odločitve prodajalca, potrošnik pa mora sam presoditi, ali se mu nakup izplača in predvsem ali blago resnično potrebuje. Opozarjajo, da morajo biti znižane cene in popusti označeni v skladu z določbami zakona o varstvu potrošnikov, ki se bodo ravno v tem delu kmalu zaostrile. Bolj jasno bodo opredelile obveznost trgovcev, kako in v kakšnih primerih morajo pri ponujanju popustov označiti prvotno ceno in znižano ceno. Novi zakon bo začel veljati 26. januarja prihodnje leto.
V ZPS poudarjajo, da je bilo letošnje leto zaradi naraščajočih cen hrane in energije za številna gospodinjstva finančno težko, zato previdnost ne bo odveč. "Pomembno je, da dobite najboljše razmerje med ceno in kakovostjo pri izdelkih, ki jih morate kupiti. Dražji izdelki niso nujno vedno tudi najbolj kakovostni. Najboljši način, da kar najbolje izkoristite razprodaje črnega petka, je načrtovanje vnaprej. Zagotovo vas bo zamikalo, da izkoristite akcije in visoke popuste, pri tem pa obstaja tveganje, da boste zgrabili kupčije, ne da bi premislili, ali oglaševani izdelek resnično potrebujete," opozarja Bevc Baharjeva.
Kot številni drugi potrošniški običaji je tudi črni petek (angl. black friday) k nam prišel iz ZDA. Tradicionalno gre za dan po ameriškem zahvalnem dnevu, ko trgovci že od leta 1952 za en dan močno znižajo cene in tako uradno naznanijo začetek decembrske nakupovalne mrzlice.
V 21. stoletju so začeli globalni trgovci obširneje promovirati črni petek tudi v drugih državah, kjer poslujejo, pridružili pa so se jim tudi lokalni trgovci. Kot odgovor na to so spletni trgovci v ZDA leta 2005 ponudili spletni ponedeljek (angl. cyber monday), najprej predvsem za izdelke elektronike in računalništva, v zadnjih letih pa popuste konec novembra ponujajo praktično vsi (spletni) trgovci.
Zakaj se izplača trgovcem?
Črni petek in znižane cene izdelkov niso odraz dobrosrčnosti trgovcev. V ozadju znižanja je vedno njihov ekonomski interes. Običajno so marže na izdelkih tako visoke, da tudi močno znižane cene ne povzročijo večjega izpada prihodkov. Še več, ker popusti v trgovino privabijo več kupcev, se prihodki trgovcev še povečajo.
Zakaj se izplača kupcem?
Predvsem iz razloga prihrankov. A samo zato, ker je to dan velikih popustov, še ne pomeni, da potrošniki ne morejo zapraviti več, kot so sprva načrtovali. Velike prihranke lahko dosežejo le, če se nakupovanja lotijo premišljeno.V potrošniški organizaciji dodajajo, da brezglavo nakupovanje nepotrebnih izdelkov prispeva tudi h kulturi odpadkov in povečanju njihove količine. Zato kupcem svetujejo, naj si za razmislek o nakupu vzamejo več časa in se s tem izognejo impulzivnemu nakupovanju. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo izdelke, ki jih niti ne potrebujejo ali si jih morda niti ne morejo privoščiti, kupili samo zaradi ponujenih popustov.
"Pripomoček, ki ni bil nikoli uporabljen, ali obleka po polovični ceni, ki je nikoli niste nosili, ni ugodna kupčija. To je izguba denarja, energije in virov, ki so bili vloženi v njegovo izdelavo. Če pa seveda iščete točno določen izdelek ali pa pripravljate seznam božičnih daril, vam bo pregled popustov zagotovo v pomoč pri iskanju najboljše ponudbe," svetuje Jasmina Bevc Bahar.
Previdno pri lažnih spletnih trgovinah in zlorabah kreditnih kartic
Nakupovalni praznik vse bolj izkoriščajo tudi spletni goljufi, ki pozorno spremljajo modne trende in sledijo povpraševanju ter prilagajajo svoje lažne spletne strani. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je zaznal nove pristope k zavajanju potrošnikov. Ker v mesecu akcij in popustov nizke cene ne bodo tako neobičajne, je treba preveriti tudi druge znake, ki lahko kažejo na prevaro, opozarjajo.
Tako so na SI-CERT v dobrem mesecu dni obravnavali že 13 lažnih spletnih trgovin s čevlji in športno obutvijo. Goljufi so šli še korak dlje in lažnim trgovinam dodali lokalno noto, tako v naslovu spletne strani poleg blagovne znamke vidimo tudi "Slovenija", "Slovenia", "Ljubljana". S tem ustvarjajo vtis, da gre za slovenskega distributerja za znano blagovno znamko in zato zaupanja vrednega trgovca.
Kot poudarjajo na SI-CERT, to niso slovenska podjetja, kljub "slovenskemu" imenu v naslovu spletne strani. Prevarani potrošniki poročajo, da so na teh straneh obutev naročili in jo tudi plačali, a ta nikoli ni prispela na njihov dom, ali pa so prejeli ceneni ponaredek.
Lažne trgovine so si precej podobne
Pojasnjujejo, da so vse obravnavane lažne spletne trgovine zasnovane po istem kopitu; izdelki znanih blagovnih znamk so na voljo po izjemno nizkih cenah, dostava je brezplačna po vsem svetu, vsi izdelki so na zalogi, ni pa nobenih podatkov o podjetju, ki stoji za trgovino. Tudi vizualno so si lažne trgovine precej podobne, prav tako so z izjemo imena trgovine prekopirani njihovi opisi in vsa druga vsebina na strani.
Tudi če goljufi prekopirajo podobo in ukradejo podatke drugega podjetja, ne morejo ponarediti podatkov o registrirani domeni – ti vsebujejo natančno informacijo, kdaj je domena registrirana. Uporabniki lahko na spletni strani enostavno preverijo domeno in ugotovijo, da so domene lažnih spletnih trgovin precej mlade, zakupljene pred nekaj meseci ali tedni. Domene so registrirane večinoma na Kitajskem, čeprav gre večinoma za ameriške korporacije, mnogo podatkov o podjetju, ki je registriralo domeno, pa je zakritih.
Posledica številnih spletnih nakupov bodo tudi polni elektronski nabiralniki z obvestili dostavnih služb. Na SI-CERT že od marca 2020 beležijo strmo rast t. i. phishinga, prevar, kjer goljufi zlorabljajo podobo in ime dostavnih služb (Pošta Slovenije, DHL, DPD …). Njihov cilj je pridobiti podatke kreditnih kartic.
Goljufi pošiljajo elektronska sporočila, da nas čaka paket, plačati moramo le še stroške dostave ali posodobiti določene podatke. Vendar povezava (celo QR-koda) pelje na lažno spletno stran, kjer naj bi vpisali podatke o kreditni kartici. Posledično lahko goljuf pridobljene podatke zlorabi in kreditno kartico uporabi za nakupe na drugih spletnih mestih ter povzroči precejšnjo finančno škodo.
Kakorkoli, če boste letos zamudili črni petek ali pa je vaš izdelek že razprodan, ne skrbite. Za črnim petkom pride na vrsto še spletni ponedeljek, nato pa se začnejo božično-novoletni popusti, ki so lahko marsikdaj še ugodnejši.
11