KBC tudi uradno izstopila iz lastništva NLB

Posel je bil oznanjen 28. decembra lani, a je bilo za njegovo izpeljavo potrebno še mnenje urada za varstvo konkurence, so sporočili iz KBC. Država je tako do dodatnega 22-odstotnega lastništva NLB prišla po ceni en evro na delnico oziroma je zanj skupaj odštela 2,765 milijona evrov. S tem je dodatno konsolidirala lastništvo v banki, ki zadnja leta beleži visoke izgube in jo bo ob sanaciji slabih bančnih terjatev treba letos znova dokapitalizirati. Ministrstvo: Država se je za nakup odločila zaradi lažjega iskanja strateških partnerjev Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je agencija za varstvo konkurence 26. februarja sprejela odločbo, da ne nasprotuje priglašeni koncentraciji, tako da je država postala lastnica tega deleža v kapitalu NLB. Na ministrstvu pravijo, da se je država za nakup deleža od KBC odločila z namenom lažjega postopka iskanja novih strateških partnerjev za banko. Ta bo po navedbah ministrstva "nujen v nadaljnjem postopku ustalitve razmer v slovenskem bančnem sistemu, katerega pomemben del je NLB kot sistemska in največja slovenska banka". KBC pa je s tem izpeljala eno od zavez Evropski komisiji v svojem programu prestrukturiranja, v katerem je napovedala dezinvestiranje nestrateške naložbe v NLB. Zaradi te prodaje je belgijska bančno-zavarovalniška skupina zabeležila negativni finančni učinek v višini 100 milijonov evrov, ki jih je že prikazala v poročilu o poslovanju v zadnjem lanskem četrtletju. Učinek tega posla na kapital banke je zanemarljiv, so še poudarili v KBC. KBC je vstop v NLB zaključila septembra 2002, ko je za 34 odstotkov NLB plačala 435 milijonov evrov. Zgodovina njenega lastništva je bila razburkana, odnosi med Belgijci in državo kot lastnikom NLB pa so se skrhali 2006, ko takratna vladajoča koalicija KBC ni hotela prepustiti nadzora nad banko. Od takrat belgijska skupina ni več želela igrati strateške vloge v banki.