Kam nezvesti slovenski kupci najraje nosijo svoj denar?

Mercator, Spar in Tuš so lani pobrali dve tretjini od štirih milijard evrov, ki so jih potrošniki pustili v slovenskih živilskih trgovinah. A njihov delež se iz leta v leto zmanjšuje predvsem na račun diskontnih trgovcev.

K petim trgovcem mesečno

Na vprašanje, kje vidijo glavne izzive, trgovci odgovarjajo precej podobno: zaradi majhnosti trga in močne konkurence je slovenski trg zahteven.

Slovenija je med vodilnimi v Evropski uniji (EU) po trgovskih površinah na prebivalca. Samo v Ljubljani je 1,667 kvadratnih metrov površin na prebivalca. Kot izhaja iz poročila varuha prehranske verige, smo v evropskem vrhu tudi po številu trgovskih središč, večjih od 300 kvadratnih metrov, na milijon prebivalcev. "V Sloveniji je kar 320 trgovin, večjih od 300 kvadratnih metrov, na milijon prebivalcev, v Veliki Britaniji le 120," navaja poročilo varuha, ki ga je aprila obravnavala vlada.

Slovenski potrošnik je v krizi, kot ugotavljajo trgovci, postal bolj racionalen. Medtem ko poraba za trajne dobrine po kriznih letih počasi okreva, pri rednih nakupih Slovenec še vedno izbira bolj premišljeno, ugotavljajo.

Cena je glavni dejavnik, na podlagi katerega se potrošnik odloča, zato so pomembne akcijske ponudbe, pri tem pa trgovci opažajo, da je slovenski kupec precej nezvest. V povprečju namreč mesečno obišče pet različnih trgovcev.

V trgovski panogi je močna konkurenca, slovenski kupci pa so vse bolj racionalni in vse manj zvesti. Foto: Ana Kovač

Diskontni gradijo, klasični trgovci prenavljajo

Diskontni trgovci Hofer, Lidl in Eurospin so optimistični in načrtujejo povečevanje tržnih deležev. Lidl letos načrtuje odprtje dveh poslovalnic, in sicer prvo trgovino v Sevnici in drugo na Ptuju, Hofer pa je že odprl tri nove. Eurospin pa je letos zaprl trgovini na Ptuju in v Luciji ter v teh krajih odprl novi, prihodnje leto pa načrtujejo še štiri ali pet novih.

V Tušu in Mercatorju, ki imata sicer daleč najbolj razvejeno prodajo mrežo (številke v spodnjem grafu), pa pravijo, da se zdaj bolj posvečajo prenovam trgovin. Tuš jih je lani prenovil 22, letos 25. Mercator poleg prenove vlaga tudi v nove, najete prodajalne - koliko je takih, niso navedli - ter v gradnjo logistično-distribucijskega centra v ljubljanskem BTC. 

Leclerc še v naftno trgovino

V Sparu so lani prihodke povečali le za odstotek (na 705 milijonov evrov), a od leta 2010 v nasprotju z Mercatorjem in Tušem ohranjajo tržni delež. Lani so med drugim začeli oddajati franšize, do konca letošnjega leta pa imajo v načrtu odprtje še ene poslovalnice. Do danes so po podatkih na njihovi spletni strani odprli deset partnerskih trgovin.

Stabilno rast vzdržuje tudi skupina Jagros, lastnica trgovin Jager, ki je lani prihodke povečala za dobro desetino na le nekaj manj kot 100 milijonov evrov.

Podjetjema Rudnidis in Maridis, ki sta lastnika dveh trgovin Leclerc v Ljubljani in Mariboru, so prihodki padli za štiri odstotke (na skupno 97 milijonov evrov). Na naša vprašanja niso odgovorili, v letnem poročilu pa navajajo, da zahtevne razmere na trgu obvladujejo z optimizacijo stroškov.

Julija letos, dve leti po odprtju centra v ljubljanskih Mostah, so odprli še drugo spletno trgovino Drive v Ljubljani, kjer lahko kupci prevzamejo prek spleta naročeno blago. Nov model po njihovi oceni še ni v celoti zaživel. V prihodnje pa načrtujejo gradnjo bencinske črpalke, za katero že imajo gradbeno dovoljenje, lokacije pa v letnem poročilu ne razkrivajo.