Ponedeljek, 8. 6. 2015, 17.08
7 let, 10 mesecev
Kakšen je pravni vidik nedeljske odločitve Cerarjeve vlade?
Vlada ves čas poudarja, da je Slovenski državni holding (SDH) samostojna institucija, ki je ustanovljena prav za samostojno in neodvisno odločanje o upravljanju državnih kapitalskih naložb. To v skladu z zakonom obsega tudi odločitev o prodaji Telekoma Slovenije, ki jo je državni zbor sprejel poleti 2013.
A nadzorni svet SDH je v četrtek odrekel soglasje potrditvi prodaje Telekoma Slovenije. Pri tem se je skliceval na zakon o gospodarskih družbah, ki po zavrnitvi soglasja o poslovni odločitvi upravi družbe omogoča, da opredelitev o poslovni odločitvi zahteva od skupščine. V primeru SDH je skupščina vlada.
"S tem se je treba v celoti strinjati in 293. člena zakona o gospodarskih družbah ni mogoče uporabiti kot podlago za to, da bi se organi SDH izognili zakonskim obveznostim in odgovornostim," pojasnjuje Pirnat. Ta člen zakona namreč določa, da skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva poslovodstvo. A v tem primeru je po Pirnatovih besedah bolj relevanten predpis ZSDH-1.
V pravni utemeljitvi vlade, s katero odločanje o Telekomu Slovenije prelaga nazaj na SDH, pa je vlada sklenila še dvoje. Prvi sklep SDH nalaga, da mora v pogodbena razmerja, ki sestavljajo prodajo delnic, vključiti opcijsko pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža Sečoveljskih solin po določeni ceni. Drugi sklep pa je, da se vlada strinja z razporeditvijo tveganj v zvezi z obstoječimi tožbenimi zahtevki proti Telekomu Slovenije.