Kako urediti osebne finance, da nas ne bo bolela glava

Po podatkih zadnjega popisa nepremičnin je bilo v lasti fizičnih oseb 90 odstotkov vseh stanovanj. Slovenija tako v primerjavi z mednarodnim prostorom spada med države z najvišjim deležem stanovanj v lasti fizičnih oseb. Slovenski nepremičninski fond je po grobih ocenah vreden več kot sto milijard evrov. Vsak Slovenec ima torej v povprečju v lasti za več kot 50 tisoč evrov nepremičnin.

Slovenci imajo v bankah 16 milijard evrov

Hranilne vloge slovenskih gospodinjstev v bankah rastejo vse od osamosvojitve. Smernice so se obrnile le v obdobju ciprske krize spomladi leta 2013 in slovenske bančne sanacije konec istega leta. Po sanaciji in podržavljenju bank se je število vlog spet začelo povečevati in presega 16 milijard evrov. Po grobi oceni Banke Slovenije slovenska gospodinjstva doma v nogavicah hranijo še med eno in dvema milijardama evrov.

"Ni ključno, koliko zaslužiš, temveč koliko prihraniš," poudarja Ana Vezovišek iz družbe Vezovišek & partnerji. Foto: Osebni arhiv

Kaj pa, če se zgodi kaj nepričakovanega in cene nepremičnin strmoglavijo, denarja na banki pa ne morejo dvigniti ali jim ga odžira inflacija? Za nasvet smo vprašali Ano Vezovišek iz družbe Vezovišek & partnerji.

Specialistka za osebni proračun poudarja, da je osebne finance treba urediti tako, da so ljudje tudi v črnih scenarijih pripravljeni na najhujše. Na samo tisti z višjimi prihodki in že ustvarjenim premoženjem, temveč tudi tisti z minimalnimi prihodki. "Ni ključno, koliko zaslužiš, temveč koliko prihraniš," zatrjuje Vezoviškova.

Kot najpomembnejše priporočilo navaja, da je mesečni prihodek najboljše redno razdeliti takole.

- Deset odstotkov prihodka je treba nameniti za dolgoročne cilje, kamor spadajo varčevanje za pokojnino, nakup nepremičnine, šolanje otrok, nakup avtomobila ...

- Deset odstotkov je treba nameniti za kratkoročne cilje v enem letu, ki jih ljudje pogosto sploh ne jemljejo kot cilje, a bi jih morali. K temu spadajo dopust, zavarovanje avtomobila, menjava stanovanjske opreme in gospodinjskih aparatov ...

- Preostalih 80 odstotkov prihodka pa je treba razdeliti med glavne kategorije, ki so bivanje, hrana, otroci, prevoz, zdravje …

Kadar se ljudje odločajo za najem posojila ali najem stanovanja, je zanje zelo pomembna kategorija bivanje, pri čemer stroški bivanja ne smejo preseči 30 odstotkov mesečnih prihodkov. K temu so poleg posojila vključeni tudi stanovanjski stroški.

"Ljudje v kategoriji bivanje pogosto porabijo več kot polovico svojih prihodkov. In prav tu se večini zalomi," poudarja Vezoviškova. "Če ima nekdo na primer tisoč evrov, plače se ne sme zadolžiti toliko, da mu ostane zgolj 600 evrov oziroma minimalna plača, ki naj bi bila zadostovala za preživetje. Samo z odplačevanjem posojila namreč prekorači omenjenih 30 odstotkov, ob tem, da mora poravnati še stroške elektrike, ogrevanja, interneta … Ljudje pogosto v kategoriji bivanje porabijo več kot polovico svojih prihodkov. In prav tu se večini zalomi," poudarja Vezoviškova.

Slovenci za avto namenijo preveč denarja

Naslednja pomembna kategorija je prevoz, ki ne sme presegati 15 odstotkov prihodkov. "Ob tisoč evrih plače je smiseln strošek za vse stroške prevoza, kamor so vključeni servisi, registracija, zavarovanje, nakup vinjet in gum, torej največ 150 evrov," ponazori Vezoviškova, ki se pogosto srečuje s primeri, ko ljudje ob minimalni plači za prevoz porabijo kar polovico plače.

Stroški prevoza ne smejo presegati 15 odstotkov prihodkov. Foto: Thinkstock Varnostna finančna rezerva bi morala znašati od tri- do 12-kratnik povprečnih mesečnih izdatkov, odvisno od situacije posameznikov.

Nujna je varnostna rezerva 

"Samostojni podjetniki potrebujejo večjo finančno rezervo kot zaposleni v javni upravi," pojasnjuje Vezoviškova. Ti stroški so neizogibni, ne glede na to, ali nekdo ima službo ali ne. Predvsem je rezerva pomembna, ko izgubimo službo ali zbolimo, fiksni stroški pa kljub temu ostanejo.

Prav tako je varnostna rezerva pomembna pri dolgotrajni poškodbi. "Na trgu obstaja ogromno zavarovanj, pri čemer opozarjamo, da zavarovanci pogosto nimajo izbranega primernega zavarovanja. Naložbena zavarovanja zagotovo niso primerna za tovrstne primere," še sklene Vezoviškova.