Četrtek, 9. 3. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Kako Slovenija v Bruslju uveljavlja interese svojega gospodarstva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,95
11
V primerjavi z drugimi primerljivimi državami je slovenska gospodarska diplomacija močno finančno in kadrovsko podhranjena, meni evropski poslanec Franc Bogovič. "Pogrešam tesnejše sodelovanje med slovensko politiko doma in nami, ki smo v Bruslju," pa pravi evroposlanec Igor Šoltes.
- če bo sprejet trenutni predlog evropske uredbe o civilnem letalstvu, bodo evropski proizvajalci ultralahkih letal postali v svetu nekonkurenčni, sektor pa bo v desetih letih zamrl, napovedujejo v ajdovskem Pipistrelu,
- Evropska komisija je predlogom Pipistrela prisluhnila,
- Slovenski evropski poslanci trdijo, da prepričujejo svoje kolege iz drugih držav in da ima glavno nalogo zdaj slovenska vlada in diplomacija, da doseže podporo slovenskim predlogom v Svetu EU.
Kot smo že poročali, Evropska unija sprejema novo uredbo o civilnem letalstvu, ki med drugim določa največjo dovoljeno vzletno maso ultralahkih letal. Večina držav članic EU proizvaja ultralahka letala na bencin, ajdovsko podjetje Pipistrel pa je eden od redkih proizvajalcev teh letal na električni pogon.
Ker je baterija sama po sebi težja od bencina, največja dovoljena masa, ki je zapisana v trenutni različici predloga uredbe, slovenskemu proizvajalcu ne zadošča, večjo maso pa zahteva tudi razvoj tehnologije ultralahkih letal. Obrnili smo se na slovenske predstavnike v inštitucijah Evropske unije in jih povprašali, kako zastopajo slovenske interese v tej in podobnih zadevah.
Preberite še:
Violeta Bulc na strani Evrope, ne Slovenije
Čeprav nas je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker med nedavnim obiskom v Sloveniji opozoril, da Violeta Bulc ni slovenska komisarka, ampak komisarka iz Slovenije (in da torej ne more zastopati interesov Slovenije, op. p.), smo jo vendarle vprašali, kakšno je njeno mnenje o tej uredbi. Evropska komisija se je z direktorjem Pipistrela Ivom Boscarolom posvetovala in upoštevala njegov predlog, a so interesi nekaterih držav članic drugačni, sporočajo na komisiji.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je predlagateljica nove uredbe o civilnem letalstvu. Uredba je v usklajevanju med Evropsko komisijo, evropskim parlamentom in Svetom EU.
Kako posredujejo evropski poslanci
Kaže, da so se evroposlanci prav v tej zadevi posebej poenotili. Pet slovenskih poslancev Evropske ljudske stranke (Franc Bogovič, Lojze Peterle, Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver) zagotavlja, da jim je svojo politično skupino, ki je največja v Evropskem parlamentu, že uspelo prepričati, da je treba najvišjo dovoljeno vzletno maso dvigniti.
Trdijo, da so že od začetka postopka v stikih s poročevalcem Evropskega parlamenta v tej zadevi, pristojnimi na Evropski komisiji, tujimi diplomati in slovenskim stalnim predstavništvom v Bruslju. Na pobudo Patricije Šulin bo družbo Pipistrel v Ajdovščini v petek obiskal koordinator delovne skupine Evropske ljudske stranke na Odboru za promet in turizem Wim Van de Camp.
"Z amandmaji na predlagano uredbo moramo pravilno in odločno zagovarjati svoje stališče, je pa v naših rokah, da o tem prepričamo tudi čim več kolegov iz poslanskih vrst," poudarja Tomčeva.
Slovenski evropski poslanci bodo morali prepričati večino svojih kolegov. Pravijo pa, da težav pri določanju višje največje dovoljene vzletne mase ne bo povzročal Evropski parlament, ampak Svet EU.
"Gre za zadevo, v kateri ima na žalost velika večina članic EU nekoliko drugačne poglede kot Slovenija," pravi Bogovič. Meni, da bo končni rezultat "neke vrste kompromis".
"Za zdaj ne vidim podlage za 'grdi Bruselj', niti za prehude napovedi," je dejal Peterle. "Evropska zakonodaja je vedno izraz interesov. Ključni pri tem niso evroposlanci, niti komisija, ki je naklonjena višji masi, ampak države članice. Lobirati bo torej treba pri svetu, kar je naloga vlade oziroma diplomacije."
Tanja Fajon (S & D) in Igor Šoltes (Zeleni) aktivnosti v tej zadevi ne navajata, Ivo Vajgl (Alde) se na naša vprašanja ni odzval.
Kaj dela slovenska vlada
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) je bilo ves čas v tesni navezi z ministrstvom za infrastrukturo, stalnim predstavništvom Slovenije v Bruslju in s predstavniki podjetja Pipistrel. "Veleposlaništva v ključnih državah članicah EU so opravila pogovore na ministrstvih za promet. Stalno predstavništvo RS v Bruslju je v stalnem stiku z našimi evropskimi poslanci in njihovimi asistenti," zagotavljajo na MZZ.
V Bruslju deluje Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, ki ga vodi Draško Veselinovič, a v tej zadevi ni aktivno, saj se ne vlada ne Pipistrel nista obrnila nanje.
"Državna sekretarka na MZZ Darja Bavdaž Kuret je prav danes (6. marca, op. p.) obiskala podjetje Pipistrel, kjer je bila ena izmed tem pogovora z gospodom Boscarolom tudi predlog uredbe," dodajajo.
Lobistov ni
Slovenska vlada lobistov v Bruslju nima, nalogo zastopanja slovenskih interesov opravlja stalno predstavništvo. Vlada bi se za te namene sicer lahko obrnila tudi na Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, ki je edino nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju.
"Naše aktivnosti so usmerjene v potrebe naših naročnikov, kar tudi pomeni, da od njih dobimo napotke in pooblastila. V tem primeru ni naročnik niti Pipistrel niti slovenska vlada oziroma ustrezno ministrstvo, čeprav bi seveda oba to lahko bila in verjetno bi to bilo tudi v danem primeru smiselno," meni vodja združenja Draško Veselinovič.
Kakšna je slovenska gospodarska diplomacija
Na ministrstvu za zunanje zadeve se v okviru direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo s trgi EU ukvarja osem zaposlenih in 11 ekonomskih svetovalcev na diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS.
Nekateri evropski poslanci so o učinkovitosti slovenske gospodarske diplomacije skeptični. Bogovič meni, da se sicer "trudi storiti kar največ, vendar je v primerjavi z drugimi primerljivimi državami močno finančno in kadrovsko podhranjena".
"Varčevanje se ne splača"
Ob tem navaja aktualni primer terana. "Vse bolj postaja jasno, da se varčevanje pri diplomatskih in lobističnih aktivnostih ne splača, zato upam, da se bodo tega začeli čim prej zavedati tudi ključni predstavniki slovenske države in gospodarstva," je prepričan evropski poslanec iz vrst SLS.
"Pogrešam tesnejše sodelovanje med slovensko politiko doma in nami, ki smo v Bruslju. Številna vprašanja so zelo povezana, a žal pogosto ključne informacije pridejo do nas, ko je že prepozno, da bi lahko vplivali na potek dogajanja, in potem se zgodijo nerešljivi položaji," opozarja Šoltes. "Mislim, da bi se morali znati tudi v Sloveniji bolje povezati in na vseh ravneh ob ključnih temah za našo državo pokazati več enotnosti in aktivnega prizadevanja."
"Slovenija stopica na mestu"
"Slovenska gospodarska diplomacija je po mojem mnenju preveč stihijska in premalo premočrtna," je kritična Šulinova. Brez ciljev in jasno izraženih interesov bo Slovenija obsojena na stopicanje na mestu, poudarja. "Ne smemo se zadovoljiti s pasivno politiko, ki se bo le odzivala na dogajanja v mednarodnem okolju, temveč potrebujemo proaktivno držo, ki bo iskala svoje priložnosti."
Po poročanju medijev se zdi, da so uspehi slovenske gospodarske diplomacije veliki, ugotavlja Romana Tomc. "Po mojem mnenju pa še vedno močno zaostajamo za tem, kar počnejo podobne diplomacije drugih držav. Zdi se mi, da dajemo premajhen poudarek zahodnemu delu sveta," je prepričana.
11