Petek, 3. 3. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Bo birokracija pregnala Pipistrel iz Evropske unije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
22
Evropska komisija je pripravila predlog nove uredbe o predpisih na področju civilnega letalstva, ki bo pomembno vplivala tudi na slovenskega proizvajalca ultralahkih letal Pipistrel. Če zakonodaja ne bo sledila trgu, bo sektor ultralahkega letalstva v Evropski uniji zamrl v desetih letih, napoveduje direktor Ivo Boscarol.
- varnostni in okoljevarstveni standardi narekujejo vedno več opreme na ultralahkih letalih, njihova največja dovoljena vzletna masa pa se ne povečuje,
- tudi trenutna različica predloga nove uredbe je ne povečuje toliko, kot narekuje razvoj tehnologije ultralahkih letal,
- proizvajalci ultralahkih letal bodo sicer še naprej lahko razvijali ultralahka letala, ne bodo pa jih smeli prodajati na evropskem trgu.
Predlog uredbe, ki je trenutno v fazi pogovorov med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom EU, je del letalske strategije Evropske komisije iz leta 2015 za okrepitev konkurenčnosti letalskega sektorja EU. Glavni cilj predloga je ohraniti zdajšnjo evropsko raven varnosti. Določba, ki posega tudi v interese Slovenije, pa se nanaša na največjo dovoljeno vzletno maso ultralahkih letal.
Več zahtev po opremi, največja dovoljena masa pa se ne povečuje
Na letalih se zahteva vedno več in več obvezne opreme, evropske določbe za čistejše ozračje pa spodbujajo uporabo zahtevnejših pogonov, ugotavlja direktor ajdovskega Pipistrela Ivo Boscarol. To pomeni dodatno maso, največja dovoljena masa letala v razredu ultralahkih letal pa se ne povečuje.
"Trenutni predlogi tega ne upoštevajo dovolj, ampak so bolj kot ne samo kozmetični popravki, ki so videti dobro le na papirju, a še vedno onemogočajo razvoj sektorja," trdi Boscarol.
"Zdajšnja ureditev ustvarja neposredno blokado za evropsko industrijo ultralahkih letal, ki je bila nekoč prevladujoča na trgu, zdaj pa zaradi birokratskih ovir izgublja svoj položaj," ugotavlja Boscarol.
Razlogi za povečanje največje dovoljene vzletne mase, ki jih navaja Boscarol, so:
- Ultralahka letala navadno pilotirajo manj izkušeni piloti, zato je nujno, da imajo varnostne sisteme, kot je raketno reševalno padalo, ki reši tako potnike kot letalo.
- Proizvajalci so zelo naklonjeni izboljšanju varnosti letal, vendar tega ne morejo storiti zaradi zakonskih omejitev in so zato prisiljeni izdelovati slabše opremljena letala. Nekateri vseeno vgrajujejo sisteme za boljšo varnost in nadzor, a za ceno manjše skupne teže goriva.
- Manjši rezervoarji pomenijo nevarno kratek čas, ko letalo še lahko ostane v zraku, preden mu zmanjka goriva.
- Ultralahka letala so najbolj primeren razred za aplikacijo električnega pogona, ki ima možnost znižati ceno vsake ure letenja tudi za 70 odstotkov. Tehnologija je razvita in pripravljena za uporabo, vendar trenutna največja dovoljena teža letala 472,5 kilograma to onemogoča.
Letalo s Pipistrelovimi motorji, ki jih preizkuša Nasa.
Manjša konkurenčnost
Tudi zdajšnji predlog največje dovoljene mase 500 kilogramov plus 25 kilogramov tega ne omogoča v celoti, meni Boscarol. "Vsak nadaljnji kilogram pomeni večjo zmogljivost, večjo varnost in bolj praktična letala."
Slovenski proizvajalec ultralahkih letal trdi, da evropske direktive zelo zmanjšujejo konkurenčnost proizvajalcev tudi na trgih drugod po svetu, v državah, kjer se največja dovoljena vzletna masa približuje že 600 ali 700 kilogramom.
Predlog komisije ovira proizvajalce
Dvig največje dovoljene vzletne mase v EU bi omogočil poenotenje letalskih standardov po svetu, bolj prilagodljiv trg in nižje cene za pridobivanje certifikatov, saj jih morajo v tem trenutku proizvajalci pridobivati za vsako državo posebej.
"Za Pipistrel bi kakršen koli dvig najvišje dovoljene vzletne mase seveda pomenil veliko korist in prihranek, tako pri času, ki ga moramo vložiti v birokracijo, kot tudi finančnih sredstvih. Če se to ne bo zgodilo, bo vzporedno z izboljševanjem električnih pogonov sektor ultralahkega letalstva začel hitro rasti v državah zunaj Evrope, v EU, kjer zakonodaja ne bo sledila trgu, pa bo sektor zamrl v desetih letih," napoveduje Boscarol.
Pipistrel je lani pridobil dovoljenje za prodajo letal na Kitajskem, s čimer se je podjetju odprl ogromen trg.
Ministrstvo za dvig največje dovoljene mase
Ministrstvo za infrastrukturo pri postopku spremembe uredbe sodeluje v okviru sestankov delovnih skupin za zračni promet na Svetu EU.
Predlog uredbe Slovenija načeloma podpira, a ni popolnoma zadovoljna z rešitvami pri ultralahkih letalih, pravijo na ministrstvu. "Med obravnavo na delovnih skupinah smo skupaj s še nekaterimi državami (Poljska, Nemčija, Češka) predlagali dvig največje dovoljene vzletne mase, vsaj glede na efektivno največjo dovoljeno vzletno maso ustrezno opremljenih ultralahkih letal s padali," pojasnjujejo.
Postopek sprejemanja uredbe še ni končan
Slovenija je predlagala dvig največje dovoljene vzletne mase tudi za ultralahka letala na električni pogon ali pa izključitev električnega pogona s področja uporabe evropske uredbe. "Razlika za proizvajalca (tudi za podjetje Pipistrel) bi bila v postopku izdaje certifikata plovnosti, torej, ali ultralahko letalo lahko certificira na podlagi nacionalne zakonodaje ali pa na podlagi EU-uredbe," še pojasnjujejo na ministrstvu.
Čeprav predlog za dvig največje dovoljene vzletne mase v tej fazi ni dobil dovolj podpore, na ministrstvu napovedujejo, da ga bodo poskušali uveljaviti v nadaljevanju postopka sprejemanja uredbe.
22