Kaj bi namesto subvencij Muri lahko pridobili Prekmurci?

Politika je na račun ohranitve socialnega miru in pridobivanja volilnih glasov dalj časa z davkoplačevalskim denarjem pri življenju ohranjala prekmurskega tekstilnega velikana. Kljub temu je pretekli teden že drugič brez dela ostalo več kot tisoč Murinih delavcev. Koliko davkoplačevalskega denarja se je izgubilo v Muri in katere alternative bi država lahko ponudila delavcem?

Rešitelja Mure sta davkoplačevalce oškodovala za 12 milijonov evrov Lastnika Aha Mure Mojca Lukančič in njen mož Nigel Buxton sta leta 2011 za nakup pogorišča nekdanjega tekstilnega velikana odštela deset milijonov evrov, država pa jima je zagotovila 5,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Z izdatno državno pomočjo sta se obvezala, da bosta naslednjih pet let obdržala 1500 delavcev. A jih nista.

Obljubo sta snedla že lani poleti, ko sta zaradi upada naročil začela odpuščati, dokončno pa 23. maja letos, ko je po dobrih treh letih brez dela ostalo 1077 šivilj. Vzrok tokratnega stečaja je 6,3-milijonski dolg, ki ga AHA Mura za prispevke in davke dolguje Dursu. Prejeta državna pomoč in dolg Dursu skupaj znašata 12,1 milijona evrov.

V prvem stečaju oktobra 2009 je na cesti ostalo 2600 delavcev.

Murini delavci predstavljajo visoko dodano vrednost "Prednost Murinih delavcev je v tem, da imajo ostre in stroge delovne navade. So disciplinirani, vse življenje so delali na normo, zato imajo za naše podjetje visoko dodano vrednost," je marljive prekmurske šivilje pohvalil direktor podjetja Ocean Orchids Roman Ferenčak.

V podjetju Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki se dobro desetletje ukvarja s proizvodnjo orhidej, so v preteklosti Murine delavce že zaposlovali. Leta 2010, v času širitve podjetja, so zaposlili pet Murinih delavcev. Zanje direktnih državnih subvencij niso bili deležni, so pa od leta 2009 do danes prejeli okoli 40 tisoč različnih subvencij za zaposlovanje.

Plače drugod višje kot v Muri Na vprašanje, ali so Murini delavci, večinoma gre za šivilje, usposobljeni za opravljanje katerega drugega poklica, pa Ferenčak odgovarja, da so morali glede na specifiko njihovega dela tudi druge delavce priučiti. Povprečni strošek podjetja na zaposlenega znaša 1400 evrov bruto, kar je nad povprečjem Mure.

Enako odgovarjajo v Arcontu iz Gornje Radgone, kjer so največ Murinih delavcev, ki so sami dali odpoved, zaposlili že pred prvim stečajem, manjše število pa še po prvem stečaju leta 2009. "Nekih težav z usposabljanjem za novo delo ni bilo, je bilo pa vsekakor na začetku to potrebno, ker niso imeli tovrstnih delovnih izkušenj in večina tudi ne ustrezne tehnične izobrazbe. Danes so v večini še vsi zaposleni pri nas. Zaradi kadrovskih potreb na eni strani ter primerne delovne uspešnosti in marljivosti na drugi strani se je z njimi sklenilo delovno razmerje za nedoločen čas," so sporočili iz prekmurskega proizvajalca bivalnih zabojnikov. Plača delavcev je odvisna od zahtevnosti del, ki jo opravlja, delovne uspešnosti in pa dodatkov. Minimalne plače v Arcontu nima nobeden, ker se ves stimulativni del in dodatki prištevajo nad plačo 800 evrov.

"Iz Mure je od začetka našega zagona proizvodnje prišlo kar nekaj angažiranih sodelavcev, ki so se ustrezno prekvalificirali za posamično delovno mesto. Profil kandidatov je, tako kot že v preteklih letih, prilagojen zahtevnim potrebam naše dejavnosti in zahteva strokovnost slehernega posameznika," so dejali v podjetju Carthago iz Odrancev, ki s prek 400 zaposlenimi spada med največje štiri nemške proizvajalce premiumskih bivalnikov. Povprečna mesečna plača njihovih zaposlenih je za deset odstotkov višja od povprečja v regiji.

Namesto pomoči Muri bi lahko zgradili 35 hektarjev rastlinjakov Če znesku 5,8 milijona evrov državnih subvencij prištejemo še 6,3-milijonski dolg, ki ga Aha Mura dolguje Dursu, pridemo do 12,1 milijona evrov državnih sredstev. Ali bi bilo smiselno samo zadnjo državno pomoč Muri nameniti kako drugače?

Z investiranjem 12 milijonov evrov v rastlinjake podjetja Ocean Orchids bi lahko zagotovili 30 odstotkov lastne udeležbe pri novi investiciji, preostalih 70 odstotkov sredstev pa bi zagotovili s posojili. Na razpolago bi imeli tako najmanj 70 milijonov evrov kapitala, s čimer bi lahko zgradili 35 hektarjev rastlinjakov, kjer bi trajno in vzdržno zaposlitev dobilo več kot 350 delavcev.

"Finančno bi bilo bolj smiselno pomagati podjetjem, ki imajo razvojno vizijo in konkurenčno prednost v regiji. So pa zdaj na potezi tudi banke, v katere smo zmetali milijarde evrov in ki morajo začeti opravljati svoje osnovno poslanstvo, torej kreditiranje podjetij. Iz lastne izkušnje lahko potrdim, da se je uprava NLB že postavila v nove tirnice in želijo financirati gospodarstvo. Če ne bi bilo NLB, tudi nas in 37 zaposlenih ne bi bilo več," še dodaja Ferenčak.

Tudi paradižnika bi lahko prodali več, če bi imeli rastlinjake Dobrih projektov v Prekmurju je po njegovih besedah še precej, predvsem vezanih na izkoriščanje geotermalne energije, a brez ustreznih virov financiranja jih žal ne bo mogoče izpeljati.

Uspešno zgodbo o uspehu so z izkoriščenjem geotermalne energije izpeljali tudi v bližnji vasi Renkovci, kjer na šestih hektarjih pokritih rastlinjakov podjetje Paradajz prideluje in pod blagovno znamko Lušt uspešno trži slovenski paradižnik. Tudi pri njih so ta teden zaposlili 15 novih Murinih delavk. In še več sočnih paradižnikov bi lahko prodali, če bi le imeli več proizvodnih zmogljivosti.

Murine delavce pa so zaposlili tudi v Skupini Panvita, največji slovenski verigi podjetij v živilsko-predelovalni industriji, kjer imajo 560 zaposlenih. Prihodnost Prekmurja je torej predvsem v rodovitni zemlji in geotermalni energiji.