Četrtek, 30. 5. 2019, 4.00
5 let, 6 mesecev
Je prišel konec vladavine Petra Vriska, prvega med zadružniki?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,49
31
Deželna banka Slovenije že od nekdaj predstavlja ključni finančni inštrument za obvladovanje domačega zadružništva.
Po 20 letih se bliža konec ere Petra Vriska, vplivneža z več funkcijami v kmetijstvu in državnega svetnika, ki je tudi s pomočjo Deželne banke Slovenije vladal zadružnikom.
Na jutrišnji skupščini Deželne banke Slovenije (DBS) se bo zgodil obračun večje skupine delničarjev s prvim zadružnikom Petrom Vriskom in njegovo dediščino v banki.
Na pobudo Prve Group Alenke Žnidaršič Kranjc in finančne skupine KD Group bodo odločali o predčasni razrešitvi Vriska s položaja predsednika nadzornega sveta DBS, ki mu je omogočal vpliv na nekatere pomembne poslovne odločitve banke, po mnenju nekaterih delničarjev večinoma ne v njeno korist.
Zahtevo za zamenjavo so utemeljili z ugotovitvami posebne revizije, ki je močno obremenilna za Vriska, saj je ugotovila "resne nepravilnosti", med drugim incestne odnose med upravo in nadzornim svetom, nasprotja interesov pri odločanju o poslih in sume okoriščanja.
Po naših informacijah Prva Group in KD Group na skupščini ne bosta imela tričetrtinske večine, ki jo potrebujeta za Vriskovo predčasno razrešitev. Podpreti bi ju morale namreč tudi nekatere zadruge, večje delničarke DBS. Zato bosta očitno morala počakati na julij prihodnje leto, ko se Vrisku izteče mandat.
Vprašanje pa je, ali bo že pred tem v dogajanje posegla Banka Slovenije. Ne le zaradi finančne šibkosti Kapitalske zadruge kot druge največje lastnice DBS, ampak tudi zaradi izsledkov revizije. Ti bi lahko spodbudili bančnega regulatorja, da Vriska oceni kot neustreznega za prvega nadzornika DBS in zahteva njegov odstop oziroma razrešitev.
Kljub temu bosta imela Prva Group in KD Group na današnji skupščini dovolj glasov za to, da izglasujeta novo revizijo, ki bo podrobno preverila kreditiranje zadrug v zadnjih petih letih ter morebitno sporno podaljševanje posojil in odobravanje reprogramov.
Vsi položaji kmetijskega multifunkcionarja
Peter Vrisk zaseda številne funkcije:
· predsednik Zadružne zveze,
· predsednik upravnega odbora Kapitalske zadruge,
· predsednik nadzornega sveta banke DBS,
· predsednik Kmečke liste - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, ki je bila zmagovalka lanskih slabo obiskanih volitev v kmetijsko zbornico, in
· od leta 1997 državni svetnik.
Dolgo časa je bil tudi pomemben član SLS, dokler ga ni leta 2010 iz stranke odnesla afera zaradi domnevno previsoke plače v Zadružni zvezi. Tedanji predsednik stranke Radovan Žerjav je pozival organe Zadružne zveze k razmisleku in morebitnim ukrepom.
Propad pakta med Vriskom in Žnidaršič Kranjčevo
Obračun na skupščini je rezultat večmesečnega boja za prevlado v lastništvu DBS. Na eni strani je Prva Group, ki ne skriva ambicij po prevzemu upravljavskega nadzora nad banko. Na drugi pa je Vrisk, ki se v javnosti predstavlja kot zaščitnik banke in zadružništva.
V igri je ena od manjših bank v državi, ki pa se ponaša s tretjo največjo mrežo poslovalnic. Upravlja kar okoli 850 milijonov evrov sredstev, ki so ji jih zaupali gospodinjstva, zadružniki, kmetje in drugi komitenti.
Alenka Žnidaršič Kranjc
DBS je za Vriska že od nekdaj ključni finančni inštrument za obvladovanje domačega zadružništva, v lasti ima tudi Semenarno Ljubljana, s katero sodelujejo zadruge. Vse to Vrisku omogoča, da prek svojih ljudi obvladuje vso verigo, ki sega od kmetijskih zadrug do DBS in po kateri se pretaka na milijone evrov.
Žnidaršič Kranjčevo, ki zdaj ruši Vriska, je v DBS pripeljal prav prvi zadružnik. Z njeno pomočjo se je rešil bančnega dolga, zaradi katerega mu je grozila izguba delnic banke, in preprečil morebitni prihod sebi sovražnega lastnika.
Toda dogovor, ki naj bi Vrisku omogočal ohranitev enega ključnih položajev v DBS, je zdržal le do lanskega poletja. Tedaj se je Vrisk odločil za kadrovsko prevetritev banke, ob tem pa Žnidaršič-Kranjčevo obvestil, naj ne računa več na položaj predsednice uprave.
Na koncu so se večji delničarji združili proti Vrisku in zahtevajo ne le njegov odhod, ampak tudi vložitev odškodninskih tožb proti odgovornim.
Zakaj je morala oditi prva dama
O tem, kako se prepletajo vloge v DBS in kako Vrisk uveljavlja svoj vpliv v korist sebe in posameznih zadrug, pričajo tudi ugotovitve posebne revizije poslov Ernst & Young, ki jo je zahtevala Prva Group na jesenski skupščini in s katero se bodo ukvarjali na jutrišnji skupščini delničarjev.
V glavni vlogi sta nekdanja predsednica uprave DBS Sonja Anadolli, ki je osem let vodila banko in odstopila ob začetku lastniških razprtij julija lani, in Peter Vrisk, ki bi jo moral kot predsednik nadzornega sveta nadzorovati, a naj bi se redno vpletal v njeno delo. Posebej dejaven je bil v odvisni družbi Semenarna Ljubljana, ki je pomemben partner njegovih zadrug.
Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvo, je razvidno:
- da je Vrisk ob vodenju nadzornega sveta DBS opravljal še naloge pooblaščenca uprave, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarski družbi;
- da se Vrisk kot predsednik Zadružne zveze kljub nasprotju interesov ni izločal iz odločanja o poslih, v katerih so bile udeležene posamezne zadruge;
- zakaj je morala oditi Anadollijeva in zakaj naj bi neupravičeno prejela kar 84 tisoč evrov odpravnine. Kot se je izkazalo, je dolgoletna predsednica uprave DBS v Zambratiji na Hrvaškem pod ceno kupila stanovanje, ki je bilo v lasti banke. Ob tem je svoje nadzornike obvestila le o tem, da so dobili ponudbo za nepremičnino, pozabili pa so povedati, da jo je oddala ona. Kljub temu, da so nadzorniki pod vodstvom Vriska njeno potezo obravnavali kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, so ji ob odhodu izplačali odpravnino;
- naj bi okoli 41 tisoč evrov odpravnine neupravičeno prejel tudi nekdanji direktor Semenarne Svarun Udović. Funkcijo je moral namreč junija lani zapustiti zaradi počasne selitve družbe v nove prostore in neustrezne priprave odzivnega poročila na priporočila službe za notranjo revizijo. Kljub temu so mu izplačali odpravnino;
- da sta Anadollijeva in Vrisk za članstvo v nadzornem svetu Semenarne Ljubljana neupravičeno prejela več kot 62 tisoč evrov. Pogodba, na podlagi katere sta skoraj tri leta prejemala po 700 evrov na mesec, je bila podpisana, še preden jo je odobrila uprava DBS. Poleg tega bi morale z izplačilom nagrade soglašati banke upnice;
Sonja Anadolli, nekdanja predsednica uprave DBS
- da je Vrisk neposredno vplival na poslovodstvo Semenarne Ljubljana. Naročal je, kje lahko Semenarna odpre svoje maloprodajne enote, saj bi pomenile neposredno konkurenco zadrugam. Te lokacije so v nekaterih primerih zasedla druga podjetja, ki so konkurenca Semenarni in zadrugam
Na sestankih naj bi Vrisk celo vplival na izbor dobaviteljev Semenarne, prodajne cene artiklov, postopke izvršb do zadrug in višino limitov, ki jo imele zadruge pri Semenarni;
- da je Vrisk pri pripravi načrtov poslovanja Semenarne za leto 2018 zahteval, naj zvišajo načrtovane prihodke na nerealno raven. Ob tem se ni zmenil za opozorila finančne službe, da teh prihodkov zaradi zaprtja blagovne znamke Rodovita ne bo mogoče doseči. S tem je ogrozil državno pomoč, ki jo je prejela Semenarna. Če se bo izkazalo, da je Semenarna namerno posredovala napačne podatke, lahko ministrstvo za gospodarstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo celotne pomoči.
Na podlagi teh ugotovitev Prva Group Žnidaršič Kranjčeve predlaga, naj se v naslednjih šestih mesecih – na podlagi predhodne ocene utemeljenosti – vložijo tožbe za povrnitev nastale škode.
31