Maljevac: Zgledovali se bomo po Dunaju, kjer je najemni trg zelo dobro urejen #video

Eno od področij vašega resorja je stanovanjska problematika. Za začetek, kako ocenjujete stanovanjske razmere v Sloveniji?

V Sloveniji v zadnjih 30 letih nismo imeli resne stanovanjske politike. Težave na tem področju se kažejo že dlje časa. Ravno zaradi tega je vlada to temo postavila v ospredje in zato je zagotavljanje zadostnega števila javnih neprofitnih najemnih stanovanj ena izmed središčnih tem solidarnostnega ministrstva. Naši cilji so jasni, vzpostaviti želimo jasen, robusten in predvidljiv sistem gradnje javnih najemniških stanovanj. To vidimo kot enega izmed stebrov stanovanjske politike. To je tisto, kar potrebujemo kot država in družba.

V videoposnetku si lahko pogledate, kako vidi vlogo države pri zagotavljanju stanovanj minister Maljevac: 

Pred kratkim je ekonomistka Andreja Cirman izrazila mnenje, da je nesmiselno delati načrte za novogradnje, dokler nismo naredili ničesar, da bi vse obstoječe nepremičnine, ki ne služijo stanovanjski rabi, na primer tiste za kratkoročni najem, postavili na trg. Kakšno je vaše stališče glede tega?

Stanovanjska politika je zelo kompleksen in širok pojem. Naše stališče je, da morajo biti glavni steber te politike javna neprofitna najemna stanovanja, ki jih je trenutno absolutno premalo. Tovrstne gradnje tako rekoč ni bilo in jo je treba okrepiti v skladu z možnostmi. Podlaga je popis predvidenih projektov do leta 2026, do takrat je mogoče zgraditi približno pet tisoč stanovanj, po letu 2026, ko bo vzpostavljen sistem, pa nameravamo letno zgraditi tri tisoč novih stanovanj.  

Novice Luka Mesec o novem ministrstvu za solidarno prihodnost

Pomemben segment je tudi aktivacija trenutnega obstoječega fonda stanovanj, kar vidim kot eno od dodatnih točk, ki jih bomo naslavljali, tudi kar zadeva omejevanje kratkoročnega najemanja. Ampak kot sem uvodoma dejal, stanovanjske politike v Sloveniji 30 let ni bilo, zato ne bo zadoščal en ukrep. Potrebujemo jih več, predvsem pa jasno vizijo in sliko, kako naj bi bil sistem stanovanjske politike videti. Zgledujemo se predvsem po dunajskem oziroma avstrijskem modelu, kjer hrbtenico stanovanjske politike predstavljajo javna najemna stanovanja. Zgovoren je podatek, da na Dunaju skoraj polovica prebivalk in prebivalcev trenutno prebiva v najemnem stanovanju.

Omenili ste regulacijo kratkoročnih najemov. Kakšne ukrepe imate pri tem v mislih?

Da, to je medresorsko vprašanje, ki ne zadeva le našega ministrstva. Pogovori potekajo predvsem z ministrstvom za gospodarstvo, saj je to tudi točka, ki je opredeljena v koalicijski pogodbi.

Novice Odprli sosesko s 400 novimi najemnimi stanovanji #video

"Stanovanja za študente so izziv, ki je morda bolj viden v Ljubljani, a zadeva mlade z vseh koncev, rešitve pa so podobne kot pri gradnji neprofitnih stanovanj: gradnja, aktivacija obstoječih praznih nepremičnin in drugi načini skupnostnega organiziranja," napoveduje Maljevac. Foto: Ana Kovač Pereča težava v državi so tudi premajhne kapacitete študentskih domov. Nič se ni gradilo. Po ocenah študentske organizacije v tržnem najemu v Sloveniji biva med 25 in 30 tisoč študentov, od tega med 15 in 20 tisoč samo v Ljubljani. Kako nameravate povečati število študentskih postelj oziroma domov?

Ker je stanovanjska politika medresorsko vprašanje, bomo v okviru kabineta predsednika vlade ustanovili medresorski svet za stanovanjsko politiko, med drugim bo vanj vključeno tudi ministrstvo za visoko šolstvo. Prav o stanovanjih za študente bova z ministrom Papičem razpravljala že ta teden. Pred kratkim sem se srečal tudi s predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, tudi sami so odprli to vprašanje. Morda je to izziv, ki je bolj viden v Ljubljani, a zadeva mlade z vseh koncev, rešitve pa so podobne kot pri gradnji neprofitnih stanovanj: gradnja, aktivacija obstoječih praznih nepremičnin in drugi načini skupnostnega organiziranja.

Novice Cirmanova: Čudi me lahkotnost operiranja s številkami glede potrebnih stanovanj

Poleg Ljubljane je pereča tudi Obala, mar ne?

Tudi, a ne samo Istra. Na našem regijskem obisku v Novem mestu so tudi jasno izpostavili vprašanje stanovanj za mlade. To je vsekakor vprašanje, ki zadeva regionalni razvoj oziroma želje lokalnih okolij, da bi se mladi vračali in ostajali. Stanovanje je osnovna infrastruktura, ki mora biti dostopna vsem, zato moramo gledati na Slovenijo kot celoto. Naš namen ni oblikovanje stanovanjske politike samo v večjih mestih, ampak poiskati rešitve za celotno državo.

Omenili ste že gradnjo javnih najemnih stanovanj. V koalicijski pogodbi je navedena številka 20 tisoč stanovanj do 2030. Kako realen je ta načrt?

Že na predstavitvi v državnem zboru sem bil jasen. Pet tisoč stanovanj bi zgradili do leta 2026, nato pa po tri tisoč na leto do leta 2030. Poskušal sem biti realen.

To je velik finančni zalogaj, na kakšen način bo vlada to financirala?

Izkušnje iz tujine jasno kažejo, da je finančni vložek države potreben, če želimo oblikovati delujočo stanovanjsko politiko. Dogovor na vladi je, da do leta 2026 finančno podpremo projekte, ki jih je mogoče izvesti. Kasneje pa bi sofinancirali gradnjo v višini sto milijonov letno, in sicer v obliki vzpostavitve povratnega posojilnega sklada v okviru republiškega stanovanjskega sklada. Ta bi bil pod zelo ugodnimi pogoji dosegljiv preostalim skladom, občinam in neprofitnim organizacijam, ki bi želele graditi. To bo osnovni vir za gradnjo, medtem ko bodo stanovanjski skladi, zadruge in občine še vedno morali poiskati dodaten vir. Ampak v osnovi bo šlo za vir, ki bo nudil stabilnost in predvidljivost sistema. Torej, ko vstopaš v neko investicijo, veš, kje in pod kakšnimi pogoji boš dobil del sredstev, na primer za polovico investicije. Na ta način lahko tudi dolgoročno bistveno bolje načrtuješ naložbe. Naš namen je torej vzpostaviti sistem povratnega posojilnega sklada, ki bi se skozi čas prek stroškovne najemnine znova polnil, sredstva bi se vračala. To bi bil steber stanovanjske politike.

Začetni kapital za zagon tega sklada bi torej zagotovila država?

Da, kot javni vir, iz proračuna. "V nobenem primeru se še ni zgodilo, da bi bilo stanovanj dovolj, javnih najemniških stanovanj primanjkuje v čisto vseh občinah, ki smo jih obiskali," je izkušnje s terenskih obiskov opisal Maljevac. Foto: Ana Kovač

V zadnjih tednih ste že obiskali nekaj slovenskih regij. Kakšno je javnostanovanjsko stanje drugod po Sloveniji?

V prvem krogu obiskujemo tiste občine, kjer so ustanovljeni stanovanjski skladi oziroma organizacije, ki se ukvarjajo s tem področjem. Na obiskih se pogovarjamo tako s predstavniki stanovanjskih skladov kot z župani. V nobenem primeru se še ni zgodilo, da bi bilo stanovanj dovolj, javnih najemniških stanovanj primanjkuje v čisto vseh občinah, ki smo jih obiskali. Stanovanjski skladi delujejo po najboljših zmožnostih, a na zelo različne načine. V prihodnjih treh tednih, ko bomo končali obiske, bomo organizirali tudi večji skupni dogodek. Tam bomo predstavili sklepe in skupaj z vsemi stanovanjskimi organizacijami začrtali smer za naprej.

Tudi glede zemljišč se položaj razlikuje od občine do občine, predvsem pri vprašanju, kakšna je možnost aktivacije zemljišč. Tu zopet ugotavljamo, da ko bomo vzpostavljali sistem, bomo morali kot država nasloviti tudi problematiko aktivne zemljiške politike in občine podpreti v tej smeri.

V Sloveniji ni edini problem pomanjkanje javnih najemnih stanovanj in študentskih domov, ampak tudi domov za starejše in drugih zavodov socialnega varstva. Kaj kažejo podatki na tem področju?

Kapacitet na področju dolgotrajne oskrbe, na primer domov za starejše, niti ni tako malo, problem, ki je večji, je pomanjkanje strokovnih kadrov v njih.

Novice Maljevac ob obisku Kranja: Gradili bomo nov dom za starejše

Na področju dolgotrajne oskrbe lahko povem, da imamo trenutno odprt razpis v okviru načrta za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je predvidenih dodatnih 500 mest, namenjenih starejšim in osebam s posebnimi potrebami. Na podlagi tega razpisa se predvidevajo dodatne naložbe, ampak če bomo hoteli ustrezno urediti področje dolgotrajne oskrbe, moramo poleg gradnje rešiti tudi težavo s kadri. 

Naša usmeritev na najširšem področju dolgotrajne oskrbe je sicer jasna, izhajamo iz potreb posameznika in verjamemo, da mora imeti vsakdo možnost čim dlje ostati doma. Zato želimo okrepiti možnosti storitev pomoči na domu, skupnostnih oblik dela, dnevnih centrov in podobnega.

Seveda je institucionalno varstvo zelo pomembno, ampak ko hodim po terenu, mi povedo, da se struktura stanovalcev in njihove potrebe zelo spreminjajo. Pred dvema tednoma sem bil v Slovenj Gradcu in zelo se me je dotaknila zgodba stanovalke in njena izkušnja prehoda v dom za starejše. Povedala je, da je potrebovala tri leta, da se je navadila, da je bila dve leti jezna na hčerko, ker jo je dala v dom. Sklenila je s stavkom: "Nisem srečna, se pa imam zelo lepo." To nam lahko pove, kaj nudi institucionalno varstvo, ki je vsekakor zelo pomembno, vseeno pa nam nakazuje razmislek in delovanje v smeri, da bi bili lahko starejši čim dlje v domačem okolju.

"Dogovor na vladi je, da do leta 2026 finančno podpremo projekte, ki jih je mogoče izvesti. Kasneje pa bi sofinancirali gradnjo v višini sto milijonov letno, in sicer v obliki vzpostavitve povratnega posojilnega sklada v okviru republiškega stanovanjskega sklada," pravi minister. Foto: Ana Kovač Ena od prioritet vašega ministrstva je tudi ustanavljanje stanovanjskih zadrug. Gre za koncept, ki je v Sloveniji razmeroma neznan oziroma se ga drži negativen prizvok. Ga lahko na kratko pojasnite?

Zadruge vidimo kot enega izmed mogočih investitorjev v gradnjo javnih najemnih stanovanj, in sicer pod enakimi regulatornimi okviri in pogoji, ki veljajo za stanovanjske sklade ali občine. V prihodnjih letih načrtujemo sprva izpeljati nekaj pilotnih projektov, saj verjamem v politiko na podlagi podatkov in preizkušenih metod. Po izvedenih pilotnih projektih bomo ustrezno prilagodili zakonodajo, ki bo omogočala gradnjo tudi zadrugam.

Kakšna pa je potem razlika med nekim lokalnim skladom in zadrugo?

Kako se bo kaj organiziralo, je naloga tistega, ki organizira, mi kot država pa moramo poskrbeti, da so pogoji za vse enaki in v okviru enakega regulatornega okvirja.

Ste med svojimi nedavnimi obiski po Sloveniji zaznali zanimanje za oblikovanje zadrug?

Ne pretirano, bistveno več ljudi kliče po dostopu do klasičnega neprofitnega najemanja.

Kje je po vašem mnenju razlog za to?

Mislim, da gre deloma za nepoznavanje področja, deloma pa se tudi besede zadruga drži nek prizvok, iz česar izhaja napačno razumevanje. Verjamem, da se bo skozi čas spremenilo tudi to, verjamem v razbijanje stereotipov in tabujev.

Prav tako tudi verjamem, da bomo lahko spreminjali poglede glede lastništva. Da je biti v najemu ravno tako legitimna izbira, ki ne pomeni, da si v življenju kaj manj uspešen, ampak si se samo odločil, da boš svoj denar vložil drugam, ne v nepremičnino. Verjamem, da na isti način lahko razbijemo tudi predsodke v zvezi z zadrugami, ki izhajajo iz besede, ne vsebine.

"Zadruge vidimo kot enega izmed mogočih investitorjev v gradnjo javnih najemnih stanovanj, in sicer pod enakimi regulatornimi okviri in pogoji, ki veljajo za stanovanjske sklade ali občine. V prihodnjih letih načrtujemo sprva izpeljati nekaj pilotnih projektov," napoveduje Maljevac.   Foto: Ana Kovač

Med vašimi nalogami je tudi preprečevanje stanovanjskih stisk ranljivih skupin, na primer brezdomcev. Kakšne instrumente imate sploh na voljo za pomoč ljudem iz teh skupin?

V Murski Soboti, na primer, je stanovanjski sklad izpeljal zelo dober projekt in imajo stanovanjsko enoto za brezdomce. Tudi zato so terenski obiski tako pomembni, ker v živo vidiš primere dobre prakse. Na podlagi tega se bomo sestali z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in pogledali, kje si lahko vzajemno pomagamo. Del stanovanjske politike morajo biti tudi bivalne enote za brezdomce in vem, da lahko tudi tu naredimo korak naprej.

Ne smemo dovoliti, da stanovanje postane luksuz ali investicijska priložnost samo za tiste, ki si to lahko privoščijo. Dom je pravica.