Torek, 6. 12. 2022, 13.10
1 leto, 11 mesecev
Luka Mesec o novem ministrstvu za solidarno prihodnost
Tri ključna delovna področja novega ministrstva za solidarno prihodnost bodo dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika in ekonomska demokracija. Kljub zamiku pri ustanavljanju ministrstva so nekatere rešitve, ki bodo sodile pod njegovo okrilje, že pripravljene, je danes dejal kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Aktualni minister za delo Luka Mesec, ki bi prvotno moral prevzeti ministrstvo za solidarno prihodnost, pa je izrazil veselje nad ustanovitvijo novega ministrstva.
Pot k ustanovitvi ministrstva in imenovanju ministra se je odprla po referendumski odločitvi o noveli zakona o vladi, s katero so volivke in volivci podprli organizacijo vlade na način, kot so si ga ob nastopu položaja junija zamislile stranke vladne koalicije Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Mesec ostaja na čelu ministrstva za delo
Levica, ki ji pripada resor ministrstva za solidarno prihodnost, je v petek sporočila, da je njihov kandidat za vodenje novega ministrstva sedanji državni sekretar na ministrstvu za delo Maljevac, medtem ko koordinator Levice Luka Mesec, ki naj bi po prvotnih načrtih zasedel to mesto, ostaja na čelu ministrstva za delo.
"Sem bivši minister za solidarno prihodnost. Ministrstvo za solidarno prihodnost je moja ideja in ideja, ki smo jo v Levici podprli, ko smo sestavljali vlado. Poleti, ko so v opoziciji napovedali referendume, nam je postalo jasno, da so nam ukradli pol leta časa. Pol leta ne bi mogli premakniti nič, zato smo bili pripravljeni dati na stran celotno ministrstvo v zameno, da smo se na vladi dogovorili, da lahko zaposlimo dodatnih sedem ljudi v kabinetu, ki se bodo ukvarjali s stanovanjsko politiko, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo. Zato imamo na teh področjih danes, ko lahko ministrstvo z veseljem najavimo, že zakopane lopate. V zadnjih štirih oziroma petih mesecih smo gradili na teh temah in rešitve imamo že pripravljene," je v uvodu pojasnil minister za delo Luka Mesec.
"Že tri mesece se glede stanovanjske politike pogajamo z ministrstvom za finance. Stanovanjska kriza ni nekaj, kar je ograjeno z ljubljansko obvoznico, ampak je problem celotne Slovenije, celotne generacije," je še izpostavil Mesec.
Maljevac: Stanovanja morajo postati ključna dobrina
Novoustanovljeno ministrstvo bo usklajevalo in vodilo politike na področjih dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike, v njegovi pristojnosti pa bodo tudi razvijanje in promocija modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležba delavcev pri dobičku ter preostale politike ekonomske demokracije.
V roku dveh let naj bi na ministrstvo za solidarno prihodnost prerazporedili okoli sto zaposlenih. Cilje bodo po besedah Mesca uresničili do leta 2026. Do takrat bodo zastavili sistem, ki bo vsako leto omogočil gradnjo dva tisoč novih javnih stanovanj, in to po besedah Mesca "ni utopija".
Kot je na novinarski konferenci povedal Maljevac, mora v ospredje naše zavesti priti, da je varen in dostopen dom nekaj, kar mora biti dostopno vsakemu: "Stanovanja morajo postati ključna dobrina."
Temeljne vsebine ministrstva sestavljajo teme, ki so bile v preteklosti kljub velikemu pomenu za družbo zanemarjene. "To so tri teme, ki smo jih tudi kot stranka Levica v kampanji izpostavljali kot tiste, ki so pomembne za našo prihodnost, in ravno zaradi tega je to ministrstvo še kako pomembno," je dejal trenutno še državni sekretar na ministrstvu za delo Maljevac.
Podrobnosti ključnih delovnih področij so predstavili posamezniki, ki naj bi po načrtih prevzeli položaje v kabinetu novega ministrstva. Glede stanovanjske politike je Klemen Ploštajner kot prvo ključno nalogo izpostavil zagotavljanje pravice do stanovanja, saj je treba stanovanja po njegovih besedah razumeti kot temeljno razvojno politiko. Druga naloga bo omejevanje špekulativnih motivov na trgu stanovanj, tretja pa zagotoviti, da bodo vse rešitve temeljile na kakovostnih podatkih in mnenju stroke.
Podjetja s solastništvom zaposlenih
Na področju dolgotrajne oskrbe bo po besedah Luke Omladiča prva naloga prihodnje leto s prenovo zakona o dolgotrajni oskrbi doseči tisto, kar mora biti njen cilj, "to je sistem kakovostne, vsem dostopne, pravične in javne dolgotrajne oskrbe". "Zagotoviti moramo tudi stabilno financiranje storitev oskrbe v domovih in tukaj je treba poudariti, da se s sprejetjem te vladne novele prihodnje leto že odklene 30 milijonov evrov prve pomoči za domove za starejše, ki se srečujejo s težavami zaradi draginje," je poudaril.
Glavni namen spodbujanja ekonomske demokracije pa je po besedah Katje Simončič s pospeševanjem vključevanja zaposlenih v lastništvo podjetij okrepiti soodločanje državljanov o gospodarskih vprašanjih. "Gre za prakso, ki je progresivna, ampak ni nova," je poudarila in izpostavila številne pozitivne izkušnje iz tujine. Podjetja s solastništvom zaposlenih so po njenih besedah ne le uspešnejša, temveč tudi družbeno odgovornejša.
12