Javnofinančni primanjkljaj ob sanaciji bank letos na 7,9 odstotka BDP

Zvišale ga bodo že izvedene in predvidene dokapitalizacije bank; ob neupoštevanju teh enkratnih učinkov bi znašal 4,2 odstotka BDP.

Banke bo treba dokapitalizirati do konca julija Vlada ocenjuje, da bo letos za neposredno dokapitalizacijo bank - poleg že izvedenih dokapitalizacij v višini 420 milijonov evrov - potrebnih 900 milijonov evrov. Banke bo treba dokapitalizirati do konca julija. Dokapitalizacije bodo primanjkljaj države povečale za 3,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Poleg tega bodo prek izdaje obveznic s poroštvom države na slabo banko prenesli za štiri milijarde evrov slabih terjatev bank, s čimer se bo javnofinančni dolg enkratno povečal za do 11,4 odstotka BDP.

Dolg na podlagi tekoče porabe naj bi letos dosegel 61,8 odstotka BDP Dolg na podlagi tekoče porabe naj bi letos dosegel 61,8 odstotka BDP, z upoštevanjem slabe banke pa bo po besedah finančnega ministra dosegel 71,1 odstotka BDP. Dolg naj bi vrh dosegel v letih 204 in 2015 (po 63,2 odstotka po tekoči porabi), nato naj bi se, med drugim s prodajo naložb, prenesenih na slabo banko, zniževal. Cilj vlade je stabiliziranje dolga države pod 55 odstotki BDP.

Načrtovano je, da se javnofinačni primanjkljaj do leta 2014 zniža pod tri odstotke BDP. Strukturno izravnane javne finance naj bi dosegli do leta 2017.

Ukrepi za javnofinančno konsolidacijo bodo po navedbah vlade temeljili na ukrepih tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov.

Predviden skupni učinek ukrepov ocenjen na okoli milijardo evrov letno Predviden skupni učinek ukrepov v programu stabilnosti je ocenjen na okoli milijardo evrov letno, pri čemer bodo k temu ukrepi na strani prihodkov in odhodkov trenutno prispevali približno po polovico. Cilj vlade je, da bi ukrepi na odhodkovni strani predstavljali dve tretjini, ukrepi na prihodkovni strani pa eno tretjino ciljnega zneska.

Poleg javnofinančne konsolidacije program zasleduje tudi drugi cilj ekonomske politike - pospešitev gospodarske rasti. Za to vlada vzporedno z ukrepi za krepitev stabilnosti bančnega sektorja predvideva razdolževanje in prestrukturiranje podjetij.

Razdolževanje naj bi omogočili ... Razdolževanje naj bi omogočili novela insolvenčnega zakona in nov zakon o sistemski razdolžitvi, selektivni ukrepi prek slabe banke in države v podporo posameznim podjetjem z uspešnim poslovnim modelom ter zagotavljanje svežega kapitala s strani zasebnega sektorja s postopki privatizacije.

Poleg tega naj bi izboljšali upravljanje podjetij v državni lasti, še pred poletjem pa naj bi se začeli konkretni postopki privatizacij. Vlada je v četrtek DZ poslal predlog za privatizacijo 15 podjetij.

Vlada za letos pričakuje 1,9-odstotni upad BDP. Leta 2014 naj bi Slovenija beležila 0,2-odstotno, leta 2015 1,2-odstotno, leta 2016 pa 1,6 odstotno gospodarsko rast.