Četrtek, 6. 6. 2013, 19.23
1 leto, 11 mesecev
Janko Medja: Dokapitalizacija NLB bo ključni mejnik
Prvi mož Nove ljubljanske banke (NLB)Medja je v pogovoru za Delo izrazil upanje, da bo torkova skupščina največje slovenske banke minila brez zapletov, dokapitalizacijo pa naj bi izpeljali na začetku poletja. Kot je pojasnil, NLB novo kapitalsko krepitev potrebuje zaradi vrste slabih odločitev v preteklih 10 letih in ima zaradi tega v svoji bilanci številna slaba posojila. Poleg tega so se zahtevane stopnje kapitalske ustreznosti v tem obdobju kot posledica naukov iz svetovne finančne krize občutno povišale.
NLB sicer izvaja temeljito preobrazbo, ki naj bi banki zagotovila vzdržno dolgoročno prihodnost brez potrebe po dodatnih državnih pomočeh. Medja je aktivnosti banke razdelil na tri veje.
Ponovil je, da so v banki oblikovali posebno področje za nestrateško premoženje, del katerega je predviden tudi za prenos na slabo banko, drugje pa bodo rešitve iskali sami s strankami. Medja je potrdil, da od vseh slabih terjatev v bančnem sistemu približno tretjina odpade na NLB, prednost pri prenosu na državno družbo za upravljanje terjatev bank pa bodo imele terjatve in sredstva, ki se nanašajo na stečajne postopke in unovčevanje zavarovanj. Razlog za to je po eni strani želja države, da prve prenose izvede čim prej, po drugi strani pa je pri tovrstnih terjatvah ta proces najlažji, saj ne gre za živa razmerja s strankami.
Evropska komisija je sicer ob začetku prenašanja sredstev na slabo banko priporočila tudi neodvisen pregled portfelja treh bank v pretežni ali delni lasti države. Zahteva po neodvisnem pregledu se zdi Medji zelo logična in tudi pričakovana.
Tretja razsežnost preobrazbe banke pa so ukrepi v smeri, da NLB spet postane "konkurenčna in odzivna" bančna ustanova. Medja je prepričan, da ima NLB zelo zdrave temelje, zato se mora biti sposobna zelo hitro odzvati na potrebe strank in jim ponujati takšne storitve, da se bodo po krizi spet postavili trdno na noge. V NLB se trudijo, da bi gospodarstvu dokazali, da resno mislijo s podporo zdravim podjetjem. A tega ne more narediti samo banka, ampak je treba prestrukturiranje in razdolževanje izpeljati s skupnimi močmi, opozarja Medja.
Medja se je ogradil "od zavajanj in neresnic v določenih medijih". Povedal je, da mu je nadzorni svet ponudbo za prevzem funkcije predsednika uprave dal precej pred začetkom sodelovanja z agencijo, a je ni takoj sprejel in je o njej razmišljal nekaj tednov. Ker pa nadzorni svet tudi po nekaj tednih ni bil sposoben najti novega vodstva, se je nanjo odzval pozitivno, a se ob tem po njegovih besedah izločil iz vseh kadrovskih postopkov in sodelovanja s Korn-Ferry. Šele nato pa je bila, tako Medja, podpisana in soglasno potrjena pogodba s kadrovsko agencijo. Namigovanja, da je bilo kar koli narobe z njegove strani ali s strani nadzornikov, so zato "zlonamerna in napačna", je bil jasen.
Medja priznava, da lahko javnost vedno presoja strošek sodelovanja z "eno najbolj uglednih svetovnih kadrovskih agencij". Kot državljan pa se sprašuje drugače: "Koliko se izplača plačati, da se v NLB preneha politično kadrovanje in kadrovanje s strani interesnih lobijev?". Prepričan, da so strokovni in samozavestni ljudje najboljša obramba pred kakršnimi koli škodljivimi vplivi in mrežami. Glede sestave uprave zagovarja mešanico domačega in tujega znanja.