Golob ob podpisu dogovora: To je edina pot do večje blaginje v državi

Dogovor so v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) podpisali premier Robert Golob, predsednik GZS Tibor Šimonka, predsednik Rektorske konference RS in rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič ter predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in prvi mož Kemijskega inštituta Gregor Anderluh.

Foto: STA/Katja Kodba

Med strateškimi cilji, ki jih navaja dogovor, je na primer povečanje skupnih javnih in zasebnih sredstev za znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost na najmanj 2,8 odstotka BDP do 2027, pri čemer naj bi javna sredstva dosegla najmanj 1,0 odstotka BDP, zasebna pa najmanj 1,8 odstotka BDP. Ob tem naj bi si prizadevali za dodaten dvig po letu 2027.

Med cilji so tudi izboljšanje raziskovalnega, inovacijskega in poslovnega okolja, debirokratizacija in davčna razbremenitev na področju raziskav in razvoja.

Omenja se krepitev izobraževanja vrhunskega kadra, kar bo omogočilo širitev področij raziskav, razvoja in inovacij tako na univerzah, raziskovalnih zavodih s stabilnim financiranjem in v gospodarstvu ter javni upravi.

Podpisniki obljubljajo okrepitev izvajanja strateških dokumentov na področju raziskav in razvoja ter sofinanciranje vzpostavitve pilotnih centrov in demonstracijskih objektov, obenem pa tudi pospešitev povezovanja raziskovalnih organizacij, visokošolskega sistema in gospodarstva.

Zaveza je tudi učinkovita nova Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost in dodatna sredstva za njeno delovanje, ne zgolj z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ta agencija bi do leta 2030 pripravila akcijski načrt za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter spremljala njegovo izvajanje.

Šimonka: Dogovor ne bo le mrtva črka na papirju

Med zavezami je še ustanovitev posebnega sklada in drugih mehanizmov za financiranje vseh faz razvoja inovativnih podjetij, ki bo izboljšal dostop do financiranja in izboljšal prenos inovacij v gospodarstvo. Sklad bi se financiral iz evropskih sredstev, sredstev mednarodnih razvojnih bank in z denarjem zasebnih vlagateljev.

Predsednik GZS Šimonka je ob podpisu poudaril, da je inovativnost ključ za dvig dodane vrednosti v gospodarstvu. Podpisniki verjamejo, da je mogoče povprečno dodano vrednost s trenutnih 58 tisoč evrov do leta 2030 dvigniti na 88 tisoč evrov. Za ta cilj je po besedah Šimonke treba pospešiti vlaganja v raziskave in razvoj ter uskladiti interese vseh deležnikov.

Ker dogovor vsebuje konkretne cilje, Šimonka verjame, da ne bo le mrtva črka na papirju. Tudi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je bila optimistična, saj v primerjavi s preteklimi podobnimi dogovori današnji po njenih besedah vključuje tudi zaveze vlade. "Cilje lahko dosežemo le skupaj, z roko v roki in ob konkretni podpori države," je poudarila.

Golob: Samo naložbe v znanje krepijo odpornost slovenskega gospodarstva

Premier Golob je spomnil na predvolilne obljube, da je povečanje dodane vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo, edina pot do večje blaginje v državi. Današnji podpis vidi kot prvi korak, s katerim se politika pridružuje preostalim trem družbenim sferam na tej poti. Kot je dodal, so v gospodarstvu in na izobraževalno-raziskovalnem področju na to pot že pripravljeni, zdaj se jim pridružuje še politika.

Predsednik vlade 🇸🇮 dr. Robert Golob ob slovesnem podpisu dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko: Ko smo se pred letom dni podali na volitve, smo jasno povedali, da je edina pot do blaginje v družbi povečanje dodatne vrednosti, ki jo ustvarja gospodarstvo. pic.twitter.com/0XyD5KvN3e

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 18, 2023

Samo naložbe v znanje po Golobovem prepričanju krepijo odpornost slovenskega gospodarstva na krize in prinašajo zadostna javna sredstva za financiranje države blaginje. "Ni druge poti," je bil jasen. Veseli ga, da ambicija po dvigu dodane vrednosti prihaja iz gospodarstva, sam meni, da bi lahko dosegli tudi raven 100 tisoč evrov.

Pomembno vlogo imajo tudi univerze

Rektor Majdič meni, da morajo biti univerze vključene v okolje, tako domače kot mednarodno, in da morajo usmerjati razvoj države in gospodarstva. Z izzivi, ki nas čakajo, na primer zeleni prehod, digitalizacija, robotizacija in umetna inteligenca, se lahko spopademo in jih v svojo korist obrnemo le z znanjem in multidisciplinarnim pristopom, je ugotavljal. Pri tem imajo vlogo univerze, je dodal.

Anderluh pa v današnjem podpisu vidi pomemben korak za državo in izraz zavedanja, da je krepitev sodelovanja bistvena za razvoj. K temu procesu bo treba biti po njegovih besedah zavezan dlje časa, saj bo Slovenija sadove današnjega skupnega dela žela šele čez leta. Primeri iz prakse, tako meni Anderluh, kažejo, da ima Slovenija velik potencial, zdaj pa bodo potrebni akcijski načrti, dodatna sredstva in spodbujanje vrhunskih dosežkov.

Novice Predsednica DZ poslancu očita populizem z vrčem vode, on pa njej posvajanje opic #video

Novice Golob: Predlog davčne reforme kmalu in drugačen od napovedi nekaterih funkcionarjev #video