Ponedeljek, 17. 4. 2023, 7.42
1 leto, 7 mesecev
Golob: Predlog davčne reforme kmalu in drugačen od napovedi nekaterih funkcionarjev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,85
74
Vlada bo predlog davčne reforme po besedah premierja Roberta Goloba predstavila v kratkem. "Ta zagotovo ne bo takšen, kot so ga predstavili nekateri politični funkcionarji, in zagotovo ne z obdavčitvijo regresa, potnih stroškov ali uvajanjem novih nepremičninskih davkov," je na današnji seji v državnem zboru zagotovil Golob.
Davčno reformo je treba po besedah Goloba jemati v širšem kontekstu. "Davčna reforma nikoli ni bila mišljena zato, da bomo z njo polnili državni proračun," je premier odgovoril na poslansko vprašanje Jerneja Vrtovca iz NSi, ki je opozoril, da bo vlada ob napovedi vseh reform in plačnih uskladitev morala poiskati nove vire financiranja državnega proračuna.
Vrtovca je zanimalo, kakšna bodo nova davčna bremena, opozoril je tudi na nujnost predvidljivosti davčnega okolja.
Golob je spomnil, da je Slovenija za Slovaško druga v Evropi po obdavčitvi dela in najslabša po obremenjenosti s socialnimi prispevki. "Ta del zahteva osvežitev, ki jo bo tudi dobil," je napovedal. Ker je Slovenija po obdavčitvi premoženja na 22. mestu v Evropi, bodo posegli tudi na to področje, ampak, kot je dodal, ne nujno na področje nepremičnin.
Golob: Predlogi niso zreli za javno obravnavo
Predlogi, ki so do zdaj zakrožili v javnosti, po njegovih zagotovilih niso bili ne politično usklajeni ne pripravljeni do te mere, da bi bili zreli za javno obravnavo. Vlada bo predlog v obravnavo in razpravo posredovala v kratkem, a davčna reforma ni prioriteta, je dejal. "V ospredju je priprava na ponovno uveljavitev pakta stabilnosti in rasti, na kar se pripravlja vsa Evropa," je poudaril.
"Po treh letih izjem, ko je bilo mogoče financirati proračun skozi prekomerno zadolževanje, se te odpravljajo. Na aprilski seji bo pred vami okvir, ki bo odgovoril na vprašanje, kako bo država zagotovila vzdržnost javnih financ, in v katerem bodo navedeni ukrepi. To pomeni, da bomo morali pri reformah upoštevati fiskalno vzdržnost za dosego manj kot triodstotnega primanjkljaja in zmanjševanje dolga v povprečju za okoli eno odstotno točko na leto," je orisal.
Golob je zagotovil, da so ukrepe glede davčne reforme preučili makroekonomisti v okviru strateškega sveta za makroekonomska vprašanja.
"To bo najboljši odgovor na to, kje bomo našli denar znotraj okvirjev. Če bo treba za to spreminjati zakonodajo, jo bomo, ko bo to treba," je dodal ter spomnil na mini davčno reformo, uveljavljeno z letošnjim letom, v kateri so po njegovih besedah izpolnili napoved, da bodo povečali neto prihodke tistih, ki imajo manj.
"Dejansko je sramota, da Koroška še vedno nima avtocestne povezave"
Poslanka SDS Alenka Helbl je predsedniku vlade zastavila ustno poslansko vprašanje v zvezi s 3. razvojno osjo.
"Dejansko je sramota, da Koroška še vedno nima avtocestne povezave. Sramota za vse vas, ki ste sedeli v prejšnjih mandatih, je še toliko večja kot za nas, ki smo komaj prišli," je v odgovoru na vprašanje poslanke Helbl odgovoril premier.
Poslanko je zanimala časovnica projekta, pri čemer je Golob poudaril, da je vlada Janeza Janše leta 2021 sprejela resolucijo, po kateri naj bi bila cestna povezava končana do leta 2027, hkrati pa so vlogo za gradbeno dovoljenje za del od Šentruperta do Velenja na primer vložili šele aprila lani.
To sicer po njegovih besedah v ničemer ne spremeni dejstva, da imamo na področju umeščanja v prostor žal "res slabo zakonodajo, za kar je verjetno odgovoren parlament iz prejšnjih sklicev". "Mi te zakonodaje še nismo spreminjali, jo bomo pa morali. Za vsako stvar, ki se je lotimo v tej državi, za vsako stvar, za katero ljudje vedo in zahtevajo spremembe, vemo, da se je nihče ni lotil 10 ali pa 15 let. In žal je tudi ta povezava Koroške do matice rezultat vašega dela v preteklih desetletjih," je dodal.
Korošice in Korošci si, kot je ponovil, zaslužijo avtocestno povezavo s preostalo Slovenijo. "Zaslužili so si jo že pred 10 leti. Jaz se dobro spomnim, kako je bilo nam v Novi Gorici, ko smo jo dobili, zato me ni treba prepričevati, kako potrebna je za Koroško," je še dejal premier. Parlament je pozval k združitvi moči pri spremembi prostorske zakonodaje, "da bodo časovnice pohitrene".
Številni pomisleki o gradnji kanala C0
O izgradnji kanala C0 je predsednika vlade spraševal Aleksander Reberšek iz NSi. Trasa kanala je namreč speljana prek vodonosnika na območju Ljubljanskega polja, ki je vir pitne vode za 330 tisoč prebivalcev. Iz istega vodonosnika se napaja vodarna Kleče, ki mestnemu sistemu zagotavlja več kot polovico pitne vode. Projekt je med strokovno javnostjo, naravovarstveniki, meščani in še posebej med lastniki zemljišč sprožil številne pomisleke in močno nasprotovanje.
Kot je v odgovoru spomnil Golob, se je izvajanje kohezijskega projekta Čisto zate, katerega del je po mnenju dela javnosti sporna gradnja kanala C0, začelo leta 2016 in potekalo "praktično nemoteno do letošnjega leta, ko se mora zaključiti".
Kanal C0 je izpostavil kot alternativo individualnim greznicam, zato je po njegovih besedah nedvomno koristen za širše območje Ljubljane. "Verjamem, da bo ta projekt izpeljan v korist ljudi in okolja," je dejal in izrazil zaupanje v inženirsko stroko.
"Pravna država je tista, ki jo bom spoštoval. Če bo sodišče presodilo v korist investicije, bom spoštoval tako razsodbo, če bo presodilo v njeno škodo, bom spoštoval tako razsodbo. V tem se pač razlikujem od marsikoga," je dodal.
Med postopkovnim predlogom, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o premierjevem odgovoru, je Reberšek Golobu prinesel steklenico vode, zaradi česar mu je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič izrekla opomin. Potem pa se je med njima vnel prepir, ki si ga lahko v celoti ogledate v tem videoposnetku:
Jani Prednik iz SD je v vprašanju poudaril, da napoved reform in reorganizacij med ljudmi sproža strah, da bo njihov kraj izgubil dostop do nujnih storitev, kot so jih naučile izkušnje. Premierja je zato vprašal, kako bo poskrbel, da reformni procesi ne bodo zmanjšali dostopnosti javnih servisov za ljudi, in ali lahko zagotovi, da pod njegovo vlado ne bodo ukinjali izpostav državnih organov, javnih servisov in storitev v lokalnih okoljih.
Premier je zatrdil, da upravnih enot ne bodo ukinjali. Dodal je, da načrtujejo le prerazporeditev reševanja zadev z bolj obremenjenih upravnih enot na manj obremenjene. "Napačna komunikacija je lahko tudi razlog za popolno napačno razumevanje," je dejal.
V Sloveniji so upravne enote različno velike in primerno veliko je tudi število zadev, ki jih obravnava posamezen uradnik. "Manjša ko je enota, manjši ima pripad," je dejal. Kot primer je navedel upravno enoto Maribor, ki ima po premierjevih besedah daleč največji pripad zadev na uradnika. "Razbremeniti moramo te, ki imajo večji pripad, in ne ukiniti tistih, ki imajo manjšega," je dejal. To bo omogočila tudi digitalizacija, meni.
Mesec: Rešitev za pomoč na domu za mladoletne otroke bomo poiskali v obstoječi zakonodaji
Poslanka Svobode Andreja Živic je v vprašanju ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luki Mescu izpostavila, da problematike ureditve ustrezne pomoči tretje osebe otroku s posebnimi potrebami do 18. leta starosti zaenkrat ne ureja noben zakon. Osebna asistenca namreč po sedaj veljavni zakonodaji pripada le starim od 18 od 65 let. V to skupino otrok spadajo tudi otroci in mladostniki z dolgotrajnimi ali redkimi boleznimi, ki potrebujejo pomoč pri življenjskih opravilih, izobraževanju itn.
Mesec je zagotovil, da bodo rešitev za pomoč na domu mladoletnikom s posebnimi potrebami iskali v okviru obstoječe zakonodaje. Problematiko bodo urejali sočasno z osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo, okvirne rešitve pa bodo koalicijskim poslancem po besedah Mesca predstavili maja.
74