Fed z ukrepi za več gospodarske moči ZDA

Ameriška centralna banka (Fed) že od novembra 2008 uporablja dodaten monetarni ukrep za nižanje obrestnih mer obveznic. Posledica tako imenovanega kvantitativnega sproščanja so nižji mesečni obroki posojil, ki jih bankam za izposojen denar plačujejo posojilojemalci, to pa povečuje povpraševanje po posojilih.

Končni rezultat takšnega ukrepa bi morala biti večja gospodarska aktivnost, posledično pa nižja stopnja brezposelnosti.

Fed ukrep uporablja že tretjič Zdaj Fed izvaja že tretjo takšno monetarno operacijo. Prva je bila med letoma 2008 in 2010, druga med letoma 2010 in 2011, tretja pa se je zgodila v dveh stopnjah – prvič je ameriška centralna banka najavila dodatne nakupe septembra 2012, te pa so decembra lani nato povišali na trenutnih 85 milijard dolarjev na mesec.

Fed je svojo bilanco, v njej so lahko državne in hipotekarne obveznice ter rezerve bančnega sistema, od leta 2008 povečal z 800 na trenutnih 3.900 milijard dolarjev, kar pomeni precejšnjo rast. Številni menijo, da je takšno povečanje bilančne vsote centralne banke enako tiskanju denarja. Vendar natančnejši pregled načina izvedbe monetarne operacije pokaže, da to ne povečuje količine denarja v gospodarstvu, saj gre le za zamenjavo obveznic za bančne rezerve, ki jih banke ne posojajo naprej gospodinjstvom ali podjetjem.

Banke so prisiljene v bolj tvegane naložbe Učinek kvantitativnega sproščanja tako prisili banke v bolj tvegane naložbe, saj varne naložbe niso več tako donosne. Rezultat je močna rast cen delnic v zadnjih nekaj letih – mimogrede, ameriške delnice so letos pridobile več kot 25 odstotkov vrednosti – ne pa tudi večja potrošnja v gospodarstvu zaradi učinka povečanja premoženja. Nekateri ekonomisti so dokazali, da je omenjeni učinek zelo šibek in se monetarne operacije zaradi tega ne splačajo. Kljub tovrstnim opozorilom Fed to še naprej počne.

Ker se je v zadnjih mesecih ameriško gospodarstvo izboljšalo, je šef Feda Ben Bernanke ‒ na čelu ameriške centralne banke ga bo sicer januarja zamenjala Janet Yellen, sploh prva ženska guvernerka v zgodovini ZDA – včeraj sporočil, da se bo količina denarja, namenjenega nakupom, zmanjšala s 85 milijard na 75 milijard na mesec. Razlogi so predvsem višja gospodarska rast, nižja stopnja brezposelnosti in rast potrošnje. A razlog za skrb še vedno ostaja nizka inflacija, zaradi katere tudi odločitev, da bo znižanje tako majhno. Bernanke je sicer pojasnil, da bodo količino denarja še naprej krčili, pri čemer bodo znižanja odvisna od stanja v gospodarstvu.

Po novici upad, nato vzpon borznih vrednosti Borze so se sprva odzvale zelo negativno – ameriški delniški indeksi so v prvih nekaj sekundah po objavi izgubili približno pol odstotka, upadle so tudi cene ameriških obveznic, v primerjavi z ameriškim dolarjem pa tudi večina valut. Kmalu za tem, še posebej pa po novinarski konferenci, na kateri je Bernanke spregovoril o odločitvi Feda, pa so trgi začeli rasti in dan končali krepko v pozitivnem območju, delniški indeksi sicer v povprečju dva odstotka višje.

Borzne vrednosti so se dvignile tudi zaradi zagotovila, da bodo temeljne obrestne mere, po katerih si banke med seboj ponoči posojajo denar, ostale nizko še dolgo časa. Dvig temeljnih obrestnih mer se bo verjetno zgodil šele leta 2015. To je za banke, zlasti za investicijske, sicer zagotovilo "poceni" nadaljevanja; investicijske banke imajo precejšen vpliv na borzne cene delnic, "poceni" denar pa pomeni ugodno izposojo in tudi nizke donose na varnih naložbah. To največje borzne igralce sili v večjo izpostavljenost tveganim naložbam, torej delnicam.

Ne gre za zategovanje pasu Ne smemo pa pozabiti, da je znižanje količine nakupov s 85 na 75 milijard dolarjev na mesec še vedno močno spodbujevalen monetarni ukrep centralne banke in nikakor ne pomeni zategovanja pasu. Kdaj natanko se začelo zategovanje, torej prodaja omenjenih obveznic nazaj na trg, je sicer težko določiti. To sicer lahko pričakujemo, ko bo stopnja brezposelnosti nekaj časa pod 6,5 odstotka, kot je zagotovil Ben Bernanke. Takrat bo na borzah precej večji pretres, še posebno če se kaj takšnega zgodi nenapovedano.