Fantomski milijoni, ki jih Slovenija ni nikoli videla

Harrah's (750 milijonov evrov) Novogoriški Hit in ameriška igralniška družba Harrah's sta se leta 2007 dogovorili za gradnjo 750 milijonov evrov vrednega turistično-zabaviščnega centra na Goriškem. Ta bi imel poleg igralnice hotele s 1.500 sobami, kongresni in prireditveni center, ogromne wellness zmogljivosti, bazene, restavracije, zabavišča, trgovine in športne objekte. Po prvotnih načrtih bi center zaposloval 3.200 delavcev, posredno pa bi delo dobilo še nekaj tisoč ljudi. Po slabem letu sta družbi pogovore ustavili, saj nista našli rešitve, ki bi ustrezno zadovoljila medsebojne interese.

Emonika (320 milijonov evrov) Projekt Emonika zadnji dve leti stoji na mrtvi točki. Madžarsko-kanadski investitor Trigranit za projekt Emonika od Slovenije ni pridobil državne pomoči, zato je na arbitražno sodišče vložil zahtevo za razdrtje pogodbe. Državna pomoč mu je bila sicer ponujena, a pod določenimi pogoji in ne v višini, ki jo je zahteval. Celotna investicija v javno transportno infrastrukturo ter v nakupovalno-zabaviščni center, pisarne, hotel in stanovanjske objekte naj bi bila sicer ocenjena na 320 milijonov evrov.

Tobačna mesto (300 milijonov evrov) Podjetje Imos je na nekdanjem območju Tobačne tovarne načrtovalo gradnjo devetih stolpnic, visokih od 49 do 70 metrov. Poleg poslovno-storitvene dejavnosti z okoli 67 tisoč kvadratnimi metri poslovnih površin je bilo načrtovana gradnja več stanovanjskih objektov s približno 565 stanovanji. Vrednost projekta je bila ocenjena na 300 milijonov evrov.

Projekt Urbana prenova Izola (300 milijonov evrov) Nekdanji politik in lobist Janez Zemljarič je leta 2011 predstavil projekt javno-zasebnega partnerstva Urbana prenova Izola. Gre za 35 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in 17 zgradb s skupno površino 19 tisoč kvadratnih metrov. V tujini naj bi bilo po njegovih besedah za projekt veliko zanimanja, s 300 milijoni evrov kapitala pa bi bilo v treh letih mogoče zgraditi hotele, 300 stanovanj in 300 lokalov. Po propadu Vegrada, ki je bil vpleten v ta posel, so zemljišča danes znova na prodaj.

Stožice (242 milijonov evrov) Športno-trgovski center Stožice velja za največji slovenski projekt v javno-zasebnem partnerstvu. Medtem ko sta bila v okviru javnega dela dokončana stadion in športna dvorana, zasebni del parka Stožice, v katerem naj bi bil trgovski del, še vedno ni dobil partnerja. Sprva je bila predvidena srbska trgovska družba Delta v lasti Miroslava Miškovića, ki se je leta 2008 zavezala, da bo v gradnjo 200 tisoč kvadratnih metrov velikega trgovskega centra vložila 242 milijonov evrov, a je zaradi pomanjkanja denarja pozneje od posla odstopila. Nato se je govorilo še o italijanskih, avstrijskih, francoskih, ameriških in celo libijskih partnerjih, vendar dlje od pogovorov ni prišlo.

Plečnikov stadion (200 milijonov evrov) Partnerji prenove bežigrajskega stadiona v javno-zasebnem partnerstvu so zasebni investitor Joc Pečečnik s svojim podjetjem GSA, Olimpijski komite Slovenije in Mestna občina Ljubljana. Prenova, vredna okoli 200 milijonov evrov, je predvidevala, da bodo zgodovinske elemente stadiona prenovili in ohranili takšne, kot jih je zasnoval Plečnik. Novi objekti, in sicer večnadstropna stavba s hotelom, športno kliniko in trgovinami na levi ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje na desni strani, bi bili fizično in programsko ločeni od obstoječih. Pod stadionom naj bi bila garaža za 2.300 avtomobilov.

Novi Kolizej (130 milijonov evrov) Kranjski investicijski družbi oziroma podjetniku Jožetu Anderliču v več kot devetih letih prizadevanj ni uspelo prepričati predstavnikov politike o umestnosti gradnje novega Kolizeja. Poleg koncertno-operne dvorane v velikosti 20 tisoč kvadratnih metrov s 1.675 sedeži je kompleks predvideval še luksuzni Grand opera hotel s 160 sobami, 13 tisoč kvadratnih metrov stanovanjsko-poslovnih površin in 470 podzemnih parkirnih prostorov. Celotna investicija je bila ocenjena na 130 milijonov evrov, a so investitorji leta 2012 od projekta odstopili.

Smučišče 2864 (50 milijonov evrov) Podjetje MPM Engineering, ki vodi Bohinj park eko hotel, in njegov tuji partner Leitner Spa še vedno načrtujeta ureditev sodobnega smučarskega središča nad Bohinjsko Bistrico. Naložba, od izvorne zamisli so minila več kot tri leta, je ocenjena na 50 milijonov evrov. Od države oziroma EU za največjo naložbo v slovensko turistično infrastrukturo v zadnjem času pričakujeta polovico potrebnih sredstev. Smučišče naj bi se razprostiralo na več kot 1,5 milijona kvadratnih metrih površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, dokončan smučarski center naj bi sestavljali trije gondolski sistemi. Družba 2864 Bohinj je avgusta letos po številnih zapletih in več letih pridobivanja vseh potrebnih soglasij vendarle prejela gradbeno dovoljenje.

Severna mestna vrata (30 milijonov evrov) Podjetje Immorent iz Ljubljane je leta 2008 v ljubljanskem mestnem središču na območju križišča Slovenske in Tivolske ceste načrtovala gradnjo Severnih mestnih vrat skupaj s poslovno stolpnico. Stavba naj bi imela 21 nadstropij, poslovni prostori v stavbi pa bi obsegali 16 tisoč kvadratnih metrov. Vrednost projekta je bila ocenjena na 30 milijonov evrov.