Priložnosti za okrepljeno gospodarsko sodelovanje se odpirajo v več sektorjih, pri čemer izstopa sektor informacijske in komunikacijske tehnologije.
Forum bi sicer morala odpreti predsednik Türk in njegov estonski kolega Toomas Hendrik Ilves, vendar pa se je moral Ilves zaradi nenadnega dogodka opravičiti.
Radićeva izpostavila podobnosti med državama
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je v uvodu izpostavila podobnosti med Slovenijo in Estonijo na njuni politični in gospodarski poti od samostojnosti.
Po daljšem obdobju hitrega razvoja sta v nedavni krizi doživeli močan upad gospodarske dejavnosti, a sedaj obe okrevata, čeprav je Estonija v tem nekoliko bolj dinamična. Estonsko gospodarstvo se je v letu 2009 skrčilo za skoraj 14 odstotkov, lani je nato zabeležilo 3,1-odstotno rast, letos in v naslednjih letih pa naj bi ta znašala okoli štiri odstotke, kar je precej manj od dvomestnih ravni pred krizo.
Dober temelj za okrepljeno gospodarsko sodelovanje
Radićeva je pohvalila dosežke estonske gospodarske politike pred in med krizo, saj je država ohranila stabilnost in ugodno poslovno ter davčno okolje, ki ga je ustvarila v zadnjem desetletju. Prepričana je, da zelo dobri politični odnosi med državama pomenijo dober temelj za okrepljeno gospodarsko sodelovanje tako na področju trgovinske in storitvene menjave kot na področju tujih naložb, kjer je list še nepopisan.
Državi razumeta pomen odprtega gospodarstva
Predsednik uprave estonske gospodarske zbornice Toomas Luman je dejal, da imajo tako estonska kot slovenska podjetja izkušnje, kako lahko gospodarske družbe iz malih držav nastopajo na velikih trgih. Obe državi razumeta tudi pomen odprtega in izvozno usmerjenega gospodarstva in imata podobna stališča do gospodarskih politik EU.
Estonija je ena od vodilnih držav v uporabi IKT
Predsednica odbora za gospodarske zadeve estonskega parlamenta Kaja Kallas je dejala, da ima Estonija uveljavljeno vlogo v baltski in severnoevropski regiji, Slovenija pa na Zahodnem Balkanu in v srednji Evropi. Priložnosti vidi na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kjer je Estonija ena od vodilnih svetovnih držav v razširjenosti in načinih uporabe IKT v družbi.
Država namreč rešitve elektronskega poslovanja skozi izgradnjo sodobne infrastrukture in računalniško opismenjevanje prebivalcev prenaša na vsa področja družbe - od javne uprave in volitev do zdravstva in trgovine.
Priložnosti predvsem v skupnem nastopu na tretjih trgih
Igor Zorko iz IKT podjetja ZZI, ki obenem predstavlja izvozno prebojno sekcijo IKT sektorja pri Gospodarski zbornici Slovenije, je dejal, da slovenska podjetja iz panoge vidijo priložnosti v skupnem nastopu na tretjih trgih. Tako v Sloveniji kot v Estoniji gre namreč predvsem za mala podjetja, ki morajo na razpisih združiti moči. Gre za prodor na ruski, skandinavski pa tudi balkanski trg.
Estonski gostitelji so jim sicer tokrat predstavili svoje rešitve za uporabo IKT v javnem življenju, dogovorili pa so se tudi za povratni obisk. Estonska podjetja iz panoge svoje proizvode ob podpori države tržijo preko posebnega skupnega demonstracijskega centra, ki so ga obiskali v četrtek.
Med drugim so jim predstavili rešitev e-prostorskega načrta, kjer lahko investitorji dobivajo podatke o rabi prostora, posebne rešitve, ki s povezavo baz podatkov uporabnikom omogoča vpogled v zbrana sredstva za pokojnine, poleg tega pa so informatizirane tudi šole in bolnišnice ter javna uprava.
Nekatere slovenske rešitve so bolj napredne
Zorko je pojasnil, da se lahko v Sloveniji od Estoncev na tem področju veliko naučimo, veliko slovenskih rešitev pa je bolj naprednih. Še posebej je izpostavil dejstvo, da v Estoniji na področju e-države obstaja veliko javno-zasebnih projektov, ko zasebne družbe razvijejo aplikacije, država pa jih najema. To znižuje tudi stroške za državo. V Sloveniji takšne rešitve kljub javnofinančnim omejitvam še niso razvite.
3
