Erjavec: Slovenija je na pravi poti, pomoč ne bo potrebna

Erjavec bo generalnemu sekretarju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) še posebej predstavil dogovor o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in o ustavnih spremembah referendumske zakonodaje, dotaknila pa se bosta tudi sanacije bank in vzdržnosti javnih financ, je pojasnil Erjavec. Minister je sicer prepričan, da je Slovenija v načrta za reforme in zagotavljanje finančne stabilnosti, ki ju bo v sredo ocenil Bruselj, zapisala tisto, kar Evropska komisija od nje pričakuje, ter da je z dogovorom o fiskalnem pravilu in referendumu poslala pomembno sporočilo.

Pomemben tudi sporazum s sindikati javnega sektorja "Kajti problem, ki ga je imela Slovenija, je to, da smo vsako leto obljubljali določene stvari, pa ničesar realizirali. Zdaj pa je prvič, ko lahko na različnih segmentih povemo, da smo naredili nekaj korakov," je poudaril Erjavec. Pomemben signal Slovenije je bil po njegovih besedah tudi sporazum s sindikati javnega sektorja. "To je pomemben korak. Do zadnjega nisem verjel, da je možen podpis, čeprav je morala vlada popustiti, ampak je to pomemben signal," je dejal.

Vsi ti trije dogovori in načrti za sanacijo bank so po Erjavčevih besedah "prave stvari", ki jih mora Slovenija narediti, da pridobi zaupanje EU in še zlasti zaupanje finančnih trgov, saj oni narekujejo, po kakšni obrestni meri se zadolžujemo. "Mislim, da smo na dobri poti, da ne bo potrebne pomoči EU, trojke ali da bi šli v mehanizem mednarodne denarne pomoči," je še ocenil Erjavec ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.

V Bruslju izrazi zmernega optimizma V sredo bo Evropska komisija ocenila reformne in proračunske načrte Slovenije, ji priporočila nadaljnje ukrepanje ter odločila, ali bo predlagala dveletno podaljšanje roka za odpravo njenega presežnega primanjkljaja in ali bo proti njej sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.

V Bruslju je pred sredinimi ocenami neuradno slišati izraze zmernega optimizma. Že pred časom so bruseljski viri napovedali, da si Slovenija lahko obeta dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Bolj negotovo je, kako bo Bruselj ravnal glede neravnovesij, a prevladujejo ocene, da se za zdaj naj ne bi odločil za sprožitev postopka.

Pri tem je sicer treba izpostaviti, da gre za živ proces. Tudi če komisija v sredo proti Sloveniji ne sproži postopka zaradi presežnih neravnovesij, to ne pomeni, da tega ne more storiti čez nekaj tednov ali mesecev, opozarjajo viri. Lahko ji da torej še nekaj časa, da dokaže učinkovitost ukrepanja, in nato ponovno odloča o tem, ali bo sprožila postopek.