Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
25. 9. 2013,
10.12

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Luka Koper drugi tir

Sreda, 25. 9. 2013, 10.12

7 let, 9 mesecev

Drugi tir nujen za nadaljnji razvoj Luke Koper

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Drugi tir med Divačo in Koprom je ključen za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča, država pa bi morala imeti do tovrstnih projektov jasno in stabilno stališče, menijo v Luki Koper.

V Luki Koper so se tako odzvali na dvome ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omrzela o infrastrukturnem projektu drugega železniškega tira. Uprava Luke, ki jo vodi Gašpar Gašpar Mišič, v pismu vladi Alenke Bratušek poudarja, da gre za dolgoročne in kompleksne infrastrukturne posege, ki "ne morejo in ne smejo biti vezani na stališče znotraj mandata ene vlade".

Skeptične izjave politikov sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih Kot izpostavljajo v Luki, pa negotovost in "preuranjene skeptične izjave predstavnikov politike sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih". Opozarjajo namreč, da pri drugem tiru ne gre samo za "osrednjo priložnost slovenskega gospodarstva", pač pa tudi za "mednarodno kredibilnost Slovenije, saj že predolgo obljubljamo povečane zmogljivosti, od katerih so odvisne tudi sosednje države".

Od celotnega pretovora koprskega pristanišča je le 30 odstotkov prometa vezanega na domači trg, 70 odstotkov prometa pa gre za zaledna tržišča tujih držav. Luka si rast pretovora obeta ravno na tujih tržiščih srednje in vzhodne Evrope, za katere pa se bori tudi konkurenca, "ki resno in pospešeno načrtuje pomembne nadgradnje pristaniške infrastrukture in njihove povezave z zaledjem".

Edina alternativa železniška povezava Koper–Trst Zaradi vsega naštetega, poudarjajo v Luki Koper, "ustavitev takšnih projektov, ki predstavljajo podporo razvojnim potencialom države in obetajo gospodarsko rast dejavnosti s pomembnimi multiplikativnimi učinki, ni smiselno".

Tudi sami sicer podpirajo iskanje čim racionalnejše rešitve, kot edino alternativo za nadaljnjo načrtovano rast pretovora v koprskem pristanišču pa vidijo železniško povezavo med Koprom in Trstom, pri čemer pa bi veljalo proučiti tudi morebitna poslovna in operativna tveganja, dodajajo v Luki.

Ne spreglejte