Čufer: Banke potrebujejo upravljalsko stabilnost

"Najslabše bi bilo, da bi sedaj začeli menjati uprave eno po eno, ker bi znova prišli v nek krč, ko se nihče ne bi upal ničesar narediti," je poudaril. Tako je ob robu okrogle mize Združenja bank Slovenije (ZBS) z naslovom Perspektive evropskega in domačega bančništva odgovoril na vprašanje, ali po odstopu predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja, s katerim sta skupaj sedela za omizjem, podpira upravo te banke pod vodstvom Janka Medje.

Čufer: NLB je v primerih prestrukturiranja podjetij zelo aktivna "NLB je v primerih prestrukturiranja podjetij zelo aktivna. Velikokrat nastopa kot glavni upnik v upniških odborih in mislim, da gredo stari v tej smeri kar dobro," je delo uprave NLB ocenil finančni minister, ki je na okrogli mizi ocenil, da je kapitala za prestrukturiranje gospodarstva po očiščenju bilanc bank in njihovi kapitalski krepitvi dovolj.

Čufer je zavrnil provokacijo direktorja ZBS Arharja, da država namesto, da bi se umikala iz bank, te na novo podržavlja - pri čemer je imel po podržavljanju konec lanskega leta NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke, ki sta šli v nadzorovano likvidacijo, v mislih predviden vstop države v Banko Celje - ter da hiti z novo napovedano dokapitalizacijo.

"Ne hitimo z dokapitalizacijo, temveč gre naš koncept sanacije v smeri, da gre ves kapital za sanacijo gospodarstva skozi banke," je pojasnil Čufer. "Zato moramo biti hitri in ukrepati v primernem obsegu - sedaj smo na sredi poti," je izpostavil in dodal, da moramo vajo izpeljati, kot smo si zastavili, sicer bomo imeli težave.

"Proces razdolževanja podjetij je ključen, da se Slovenija postavi nazaj na zemljevid" Banke, članice ZBS, so po njegovih besedah sprejele nov dogovor o prestrukturiranju podjetij, da bo njihovo ukrepanje poenoteno. V preteklosti namreč razumevanje ni bilo enako. Proces razdolževanja podjetij, ki bo trajal še nekaj mesecev, je ključen, da se Slovenija postavi nazaj na zemljevid držav s solidno gospodarsko rastjo, je dejal. Povedal je, da se je ob prezadolženosti gospodarstva in vpliva tega na banke, na davčni upravi nabralo za približno 1,5 milijarde evrov davčnega dolga, od katerega je dobra polovica aktivnega.

"Naslednji korak je, da nekaj naredimo iz davčnega dolga, ne da bi ga zmanjšali, in da ta postane bolj produktiven," je ocenil minister in povzel, da gredo sedanja razmišljanja v smeri, da podjetja, ki davčni dolg lahko poplačajo, to storijo na daljši rok. Spomnil je, da tu ne gre le za davke, ki jih uprava pobira za državo, temveč tudi za socialne prispevke, ki jih pobira za delavce.

Čufer je dejal, da bo država pri bankah nadaljevala korake v smeri konsolidacije in privatizacije ter zagotovil, da bo to potekalo transparentno in na način, da to ne bo oviralo delovanja gospodarstva. Pri Banki Celje čakajo na izid dokapitalizacije in če ta ne bo uspela, jo bodo, kot so napovedali pred časom, podržavili. V tem primeru se bodo nato odločili za njeno postopno združevanje z Abanko. "Prve korake glede tega načrtujemo v drugi polovici leta," je povedal.

Predsednik uprave NLB je ocenil, da so ukrepi države in Banke Slovenije pomagali zaustaviti negativne trende v stabilnosti. "A to je le prvih 20 odstotkov poti," je ponazoril in poudaril: "Preostalih 80 odstotkov je ključnih: da banke same ustvarjajo dovolj vrednosti oz. tekočega pozitivnega rezultata, ki pomeni lastno zmožnost za absorbcijo bodočih kreditnih slabitev, ki so v bankah normalen del poslovanja."

Medja: V državi se preveč govori o nebistvenih stvareh in premalo o ključnem problemu Po njegovem se v državi preveč govori o nebistvenih stvareh in premalo o ključnem problemu, to je konkurenčnost bank in podjetij. "Podjetja morajo povečevati mednarodno konkurenčnost, ne le pričakovati, da je nekonkurenčnost sprejemljivo vzdrževati z vedno novimi injekcijami 'svežih kreditov'," je izpostavil Medja.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo se je strinjala z ministrom, da Slovenija ni bila dovolj hitra pri reševanju težav, ko se je pojavila kriza. "Slovenija se je soočila s problemom pozno in ga začela reševati še bolj pozno, vsaj tri leta prepozno, in bo zato plačala takšno ceno. Cena bi morala biti poduk za soočanje s problemi v prihodnje," je poudarila.

V duhu naslova okrogle mize je Arhar povzel, da je evropska bančna unija, ki jo sestavlja 8000 bank, v nastajanju. Nastajanje monetarne unije je bilo po njegovem lažje, sedaj je, kot je ocenil, še vedno največji problem individualno razumevanje istih predpisov ter ocenjevanje tveganj na enaki osnovi. "Najbolj me skrbi različnost razumevanja, pristopa in včasih prehitevanja po desni strani, tudi pri nas," je povedal.