Bruselj: Pri privatizaciji naj bo cilj denar, ne pa ohranitev delovnih mest

Evropska komisija je slovenskim oblastem že pred časom pojasnila, kaj se pri privatizaciji sme in kaj ne, in če je država v zameno za ohranitev delovnih mest na primer pripravljena znižati ceno, je lahko to z vidika Bruslja nedovoljena državna pomoč. Če bi izbrala ponudnika, ki se je pripravljen zavezati, da bo vlagal v proizvodnjo prevzetega podjetja, ponudbo vlagatelja, ki na to ne pristane, pa zavrnila, je to lahko neenakopravna obravnava potencialnih kupcev, v Dnevniku poroča Katja Svenšek.

Neuradno naj bi določena vprašanja Evropski komisiji (nazadnje) porodila tudi privatizacija Elana. Komisijo je menda zmotila zahteva po dokapitalizaciji begunjskega podjetja. Ameriška družba WAB Capital bi namreč s petimi milijoni evrov dokapitalizirala Elan, deset milijonov evrov pa namenila za obratni kapital družbe. Bruselj naj bi zanimalo, zakaj so prodajalci zahtevali dokapitalizacijo Elana, predvsem pa, ali je to katerega od drugih ponudnikov odvrnilo od nakupa in ali je to vplivalo na prodajno ceno Elana.

Tveganje prisotnosti državne pomoči pri privatizaciji po pojasnilih Bruslja najbolj zmanjša prodaja na borzi. Najbližja alternativa prodaji prek borze je v odprtem, preglednem in brezpogojnem razpisu zasledovati najvišjo ceno, saj bi bila ta tudi cilj zasebnega prodajalca v tržnem gospodarstvu. Pogojev, kot so predložitev poslovnega načrta z zavezami glede delovnih mest, naložb in financiranja, ki bi ceno znižali, zasebni prodajalec na trgu po mnenju Bruslja ne bi postavljal, še poroča Dnevnik.

Je država pri privatizaciji res prisiljena zasledovati zgolj princip najvišje cene? Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja meni, da ne.