Četrtek, 7. 2. 2019, 11.36
5 let, 2 meseca
Bruselj poslabšal napoved za Slovenijo, slovenski izvoz lani z 9,2-odstotno rastjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,37
Evropska komisija je v zimski gospodarski napovedi poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Za letos naši državi napoveduje 3,1-odstotno krepitev bruto domačega proizvoda (BDP), za prihodnje leto pa 2,8-odstotno, kar je v obeh primerih za 0,2 odstotne točke manj, kot je Evropska komisija napovedala lani jeseni.
Gospodarska napoved za Slovenijo je sicer še vedno znatno nad povprečjem v območju evra in EU, ki jima Evropska komisija za letos napoveduje 1,3-odstotno oziroma 1,5-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti, v prihodnjem letu pa 1,6-odstotno oziroma 1,7-odstotno rast gospodarstva. Do konca meseca naj bi komisija objavila tudi zimski gospodarski sveženj, v okviru katerega se pričakuje tudi njeno mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije.
Bruselj poslabšal gospodarsko napoved za EU
Iz Bruslja so ob tem sporočili, da bo evropsko gospodarstvo letos raslo sedmo leto zapored, a obeti so se v primerjavi z jesenjo poslabšali, prihodnost pa je zelo negotova, tudi zaradi možnosti neurejenega brexita, ugotavlja Evropska komisija. Območju evra za letos napoveduje 1,3-odstotno rast, EU 1,5-odstotno, za naslednje leto pa območju evra 1,6-odstotno, EU pa 1,7-odstotno.
V primerjavi s prejšnjo, jesensko napovedjo je to poslabšanje, saj je takrat Evropska komisija območju evra in EU za letos napovedala 1,9-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 1,7-odstotno oziroma 1,8-odstotno. Gospodarstva vseh držav članic EU bodo letos še naprej rasla, a je komisija napoved v primerjavi z jesensko poslabšala, zlasti za Nemčijo, Italijo in Nizozemsko.
To je posledica zunanjih dejavnikov, kot so trgovinske napetosti, upočasnitev trgov v razvoju, zlasti na Kitajskem, nekatere evrske države znova vzbujajo skrb zaradi vzdržnosti dolga, dodatno negotovost pa ustvarja možnost neurejenega brexita, je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Slovenski izvoz lani z 9,2-odstotno rastjo
Slovenski izvoz je medtem lani v primerjavi z letom prej narasel za 9,2 odstotka, uvoz pa se je povečal za 11 odstotkov. Slovenija je v menjavi s tujino ustvarila 0,2 milijarde evrov presežka, pokritost uvoza z izvozom je bila 100,8-odstotna, so danes sporočili s Statističnega urada.
Za GZS podatki o decembrski blagovni menjavi pričakovano šibki
Podatki o blagovni menjavi Slovenije za mesec december so bili po besedah glavnega ekonomista pri Analitiki GZS Bojana Ivanca pričakovano šibki. Izvoz je bil medletno višji za dva odstotka, uvoz pa za šest odstotkov, je zapisal in dodal, da v prihodnjih mesecih na GZS pričakujejo, da bo rast izvoza znašala med tremi in štirimi odstotki.
Decembrske podatke gre po njegovih besedah pripisati tako nižjim cenam energentov, kot dejstvu, da je bil december 2017 eden od rekordnih mesecev in je bilo to mejo "zgodovinsko gledano" težko preseči.
Blagovna menjava Slovenije s tujino je tudi lani na splošno naraščala, ugotavljajo pri statističnem uradu. Absolutna vrednost izvoza in absolutna vrednost uvoza sta bili najvišji do zdaj. Izvoz je lani dosegel 30,9 milijarde evrov, uvoz pa 30,6 milijarde evrov. Presežek, ustvarjen v trgovini s tujino, je bil sicer najnižji doslej.
Nemčija ostaja najpomembnejša trgovinska partnerica
V trgovini z državami, ki niso članice EU, je Slovenija tudi lani ustvarila presežek, z državami članicami EU pa tudi tokrat primanjkljaj, ki je bil sicer drugi najnižji od leta 2005. Največ blaga je Slovenija lani izvozila v Nemčijo (20,3 odstotka celotnega izvoza), Italijo (12,4 odstotka), Hrvaško (8,1 odstotka), Avstrijo (7,6 odstotka) in Francijo (5,6 odstotka).
Največ blaga je Slovenija uvozila iz Nemčije (18,1 odstotka celotnega uvoza), sledile so Italija (15 odstotkov), Avstrija (10,5 odstotka), Hrvaška (5,5 odstotka) in Francija (4,2 odstotka). V vse države članice EU skupaj je Slovenija lani izvozila 77,1 odstotka vsega blaga, uvozila pa 78,3 odstotka vsega blaga.
Najpomembnejši izvozni proizvodi so bili iz skupin cestna vozila, medicinski in farmacevtski proizvodi ter proizvodi iz skupine električni stroji, naprave, v uvozu pa prav tako proizvodi iz skupine cestna vozila, sledili so proizvodi iz skupin nafta in naftni derivati ter električni stroji, naprave. Samo decembra je Slovenija izvozila za 2,2 milijarde evrov blaga ali za dva odstotka več kot decembra 2017, uvozila pa za 2,4 milijarde evrov ali za šest odstotkov več kot pred letom dni.
Absolutni vrednosti izvoza in uvoza decembra lani najvišji v zadnjih letih
Decembrski absolutni vrednosti izvoza in uvoza v letu 2018 sta bili sicer najvišji v zadnjih letih, čeprav sta bili v primerjavi z absolutnimi vrednostmi v preostalih mesecih leta 2018 med nižjimi. Decembra je bil v trgovini s tujino ustvarjen primanjkljaj v višini 140,2 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 94,1-odstotna.
Decembra je Slovenija v blagovni menjavi s članicami EU in z državami nečlanicami EU zabeležila rast. V države članice EU je izvozila za 0,3 odstotka več blaga, iz teh držav pa uvozila za 1,2 odstotka več blaga kot decembra 2017. Izvoz v države zunaj Unije je bil višji za 6,7 odstotka, uvoz pa kar za 23,1 odstotka.
