Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je v Bruslju "močno obžaloval" veto Velike Britanije na spremembo pogodbe EU.
Zaradi veta bo novi fiskalni pakt uveden v okviru medvladnega sporazuma. "Močno obžalujem, da se Velika Britanija ni pridružila novemu fiskalnemu paktu. To je obžalovanja vredno z vidika Evrope pa tudi z vidika britanskih državljanov," je dejal Olli Rehn. "Želimo, da je Velika Britanija v središču Evrope, ne na obrobju," je še dodal.
Kljub vetu bodo nova pravila veljala tudi za londonski City
Ob tem je komisar opozoril, da britanski veto nikakor ne bo preprečil, da bi nova pravila za ureditev finančnega sektorja veljala za bankirje in finančne korporacije največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja. "Vsi se moramo učiti iz naukov krize in jo pomagati rešiti. To velja tudi za finančni sektor," je poudaril.
"Šesterček je temelj krepitve gospodarskega upravljanja v Evropi"
Rehn je to povedal v Bruslju, na kateri je naznanil, da bo sveženj šestih zakonodajnih predlogov za krepitev proračunske discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji začel veljati v torek. "Šesterček" je temelj krepitve gospodarskega upravljanja v Evropi. Komisija ga je novembra nadgradila z zakonodajnimi predlogi za krepitev evropskega nadzora nad proračuni članic unije, vrh unije pa ga je minuli konec tedna dopolnil še s fiskalnim paktom.
Cameron je želel londonski City izvzeti iz pravil
Britanski premier David Cameron je sodelovanje v fiskalnem paktu zavrnil, potem ko mu ni uspelo doseči dogovora, da bi bil londonski City izvzet iz evropskih pravil za ureditev finančnega sektorja, vključno z evropskim davkom na finančne transakcije.
Rehn: V EU je uvedba evra pravilo, izvzetje pa izjema
Rehn je še poudaril, da je v EU uvedba evra pravilo, izvzetje, kakršnega ima Velika Britanija, pa izjema. Vse nove članice namreč evro morajo uvesti, ko izpolnijo določene pogoje, medtem ko sta si Danska in Velika Britanija izborili izvzetje. Od starih članic unije evra poleg Velike Britanije in Danske ni uvedla še Švedska, ki pa nima uradnega izvzetja, temveč namenoma ni izpolnila pogojev za vstop v območje evra. Od novih članic v območju evra še niso Poljska, Češka, Madžarska, Latvija, Litva, Bolgarija in Romunija.
Cameron: Lahko smo polna članica EU, a ob tem ščitimo nacionalne interese
Velika Britanija je še naprej lahko polna in vplivna članica EU, a ob tem ne vstopa v dogovore, kjer njeni nacionalni interesi niso zaščiteni, pa je v nastopu pred poslanci poudaril britanski premier David Cameron.
"Skromne, racionalne in relevantne" varovalke
Cameron je poslancem zagotovil, da se je na zasedanju voditeljev držav in vlad EU o spremembah pogodbe EU, ki bi omogočile pravno formalizacijo okrepljene fiskalne in gospodarske integracije v območju evra, pogajal v dobri veri. Kot je dejal, si je želel, da se dogovor o fiskalnem paktu doseže v okviru lizbonske pogodbe, torej na ravni sedemindvajseterice, a Britaniji ni uspel zagotoviti ustreznih varovalk na področju finančne zakonodaje, za katere je večkrat poudaril, da so bile "skromne, racionalne in relevantne".
Želel naj bi zagotoviti pravično zakonodajo in enakopravno obravnavo znotraj EU
Cameron je zanikal trditve, da si je želel izboriti posebno obravnavo za londonsko finančno središče City. Za britanski finančni sektor, ki je po njegovih besedah precej širši pojem od samega Cityja, je želel zagotoviti pravično zakonodajo in enakopravno obravnavo znotraj EU. Velika Britanija se namreč boji, da bi morebitni ukrepi območja evra pri urejanju finančnega sektorja, kot je npr. možnost uvedbe davka na finančne transakcije, škodili britanskemu finančnemu sektorju. Cameron pravi, da bi se to lahko zgodilo, če bi fiskalni pakt, ki predvideva tudi možnost okrepljenega sodelovanja članic območja evra na različnih področjih, brez varovalk postal del pogodbe EU.
"Članice ne morejo uporabljati ustanov unije brez soglasja vseh članic"
Britanski premier je spomnil na še en morebitni pogajalski argument Velike Britanije. Kot pravi, članice v okviru sporazuma zunaj arhitekture EU ne morejo uporabljati ustanov unije brez soglasja vseh članic. Institucije EU namreč pripadajo vsem članicam, pravi Cameron. Ko bo želelo območje evra pri svojem ukrepanju uporabljati Evropsko komisijo ali Sodišče EU, bi tako lahko znova naletelo na potrebo po britanskem pristanku.
Napetosti v koaliciji konservativcev in liberalnih demokratov
Cameronovo ravnanje na vrhu EU je sprožilo tudi napetosti v koaliciji konservativcev in liberalnih demokratov, na kar je opozorila tudi odsotnost njegovega namestnika in vodje liberalnih demokratov Nicka Clegga v razpravi. Clegg je v nedeljo kritiziral Camerona, da je bilo njegovo delovanje v Bruslju slabo za Britanijo.
Miliband: To ni uporaba veta, temveč poraz
Enakega mnenja je bil tudi vodja opozicijskih laburistov Ed Miliband. Kot je zatrdil, Cameron ni dosegel ničesar, Velika Britanija pa je potencialno ostala brez glasu za pogajalsko mizo. Kot pravi Miliband, naj bi uporaba veta nekaj ustavila, ne pa, da se bo to sedaj zgodilo brez Velike Britanije. To po njegovih besedah ni uporaba veta, temveč poraz.
"Največji poraz za Britanijo v obdobju generacije"
Miliband meni, da je želel Cameron preprosto pomiriti evroskeptične glasove v lastni stranki, rezultat pa je največji poraz za Britanijo v obdobju generacije. Po njegovih besedah je izbral interes stranke pred interesom države.
Cameron: Država ima v EU še vedno zaveznike
Cameron med razgreto razpravo v svojih pogledih ni popustil in nadaljeval, da je treba včasih reči ne in ne nadaljevati z udobnim konsenzom znotraj sedemindvajseterice, na katerega so ves čas pristajali laburisti. Britanski premier zagotavlja, da ima država v EU še vedno zaveznike in da se bo še naprej zavzemala za krepitev notranjega trga, spodbude za gospodarsko rast v uniji ter bolj odločne kratkoročne ukrepe za stabilizacijo evra.