Petek, 28. 4. 2017, 4.01
7 let, 2 meseca
Borzna vročica mami slovenske vlagatelje v vzajemne sklade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,20
5
Vzajemni skladi v Sloveniji spet postajajo priljubljena naložba. Vanje se mesečno steka na milijone evrov, že nekaj časa pa se povečuje tudi število vlagateljev.
Predvsem zaradi donosov, ki jih v zadnjem letu dni poganjajo borzni indeksi po vsem svetu.
Samo letos se je za vlaganje v domače vzajemne sklade odločilo okoli šest tisoč ljudi. Število vlagateljev je s tem preseglo 428 tisoč in doseglo najvišjo raven v zadnjem letu dni.
Konec marca je bilo v vzajemnih skladih zbranih že za več kot 2,6 milijarde evrov sredstev, kar je največ po letu 2008, ko se je zgodil zlom borznih tečajev.
“V primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta, ko so bila neto vplačila negativna, skupno število vlagateljev pa se je zmanjševalo, je to vsekakor pozitivno znamenje,” je povedala Marija Pregelj, namestnica direktorja sektorja finančnega svetovanja in trženja družbe KD Skladi.
Večina vlaga v delniške sklade
Najbolj priljubljeni so delniški skladi, ki dosegajo tudi po večdesetodstotne letne donose.
Iz podatkov Agencije za trg vrednostnih papirjev je razvidno, da je vanje vlagala večina novih vlagateljev, sledijo mešani in obvezniški skladi. Medtem so se z odhodom vlagateljev spopadali edino skladi denarnega trga, ki veljajo za najvarnejše.
Letošnji donosi delniških vzajemnih skladov se po podatkih spletne strani vzajemci.com gibljejo med –9 (RCM Energie Aktion) do 19 odstotkov (Alta India). V rdečih številkah je le peščica skladov, ki v glavnem vlagajo v energetiko in surovine, v povprečju pa dosegajo šestodstotno rast.
Za zdaj jim torej kaže precej bolje kot v lanskem letu, ko so v 12 mesecih dosegli nekaj manj kot 10-odstotni povprečni donos.
Po donosnosti so mešani in obvezniški vzajemni skladi daleč za njimi. Kljub temu se vlagatelji odločajo za vlaganje vanje. Mešani skladi so v letošnjem letu dobili 630 novih vlagateljev, neto vplačila so presegla šest milijonov evrov.
Velike so tudi razlike med skladi, ki vlagajo v različne sektorje. Med pozitivnimi je treba omeniti sklade, ki vlagajo v zdravstvo, informacijsko tehnologijo, nepremičnine in finance.
Nasprotno je s skladi, ki vlagajo v energetiko. Še v lanskem letu so bili s 27-odstotnim povprečnim donosom eden od glavnih hitov, letos pa so izgubili že nekaj odstotkov premoženja vlagateljev.
Neprivlačni depoziti in visoki donosi
Vzajemni skladi imajo danes v delnicah slovenskih podjetij bistveno manj premoženja kot pred finančno krizo leta 2008. Tedaj so delnice družb, kot so Krka, Petrol in Telekom Slovenije, pomenile 40 odstotkov premoženja, danes pa le še sedem odstotkov.
Zaupanje v vzajemne sklade se torej počasi, a vztrajno izboljšuje. Za to je več razlogov:
- že dalj časa nizke obrestne mere na depozite, ki so (bili) najljubša naložba Slovencev,
- nadpovprečno visoki donosi vzajemnih skladov v letošnjem in lanskem letu, ki vselej spodbudijo vlagatelje, in
- splošno izboljšanje gospodarskih razmer in razpoloženja, zaradi česa so popustili zadržki do vlaganja v bolj tvegane naložbe.
Kljub temu v družbah za upravljanje priznavajo, da smo še daleč od predkriznega obdobja, ko so ljudje najemali posojila in so zaslepljeni z visokimi donosi še dokupovali točke vzajemnih skladov.
Vlagatelji niso pozabili balkanskih skladov
Med Slovenci so bili najbolj priljubljeni balkanski delniški vzajemni skladi. K vlaganju so jih vsepovsod po mestih vabili ogromni reklamni panoji, na njih pa so bili oglaševani tudi do 50-odstotni letni donosi in zelene puščice, obrnjene navzgor.
Ko je izbruhnila finančna kriza in so tečaji delnic strmoglavili, so prej navdušeni vlagatelji doživeli hladno prho. Vzajemni skladi MP Balkan, KD Balkan, Triglav Balkan in drugi, ki so se prej hvalili z visokimi donosi, so v pičlem letu dni izgubili tudi več kot dve tretjini svojega premoženja.
Od tega si številni očitno še danes niso opomogli in ostajajo previdni. "Denarja se dolgoročno ne veže, hkrati pa ni dovolj poguma za druge naložbe," so potrdili v KD Skladih.
Kam vlagati? V delnice!
V KD Skladih priporočajo vlaganje v delnice, saj v njih glede na gospodarsko okolje in relativna vrednotenja vidijo največ potenciala. Toda hkrati opozarjajo, da se bo med letom verjetno pojavilo veliko nihanje vrednosti.
"Na obvezniških trgih pričakujemo razmeroma težko leto, saj bo ameriška centralna banka nadaljevala dvigovanje obrestnih mer, od evropske centralne banke pa pričakujemo nadaljevanje zelo ohlapne denarne politike," so povedali v KD Skladih. Glede državnih obveznic imajo nevtralno priporočilo, torej vlagateljem svetujejo, naj jih držijo.
Tudi v Triglav Skladih za letošnje leto računajo na delniške naložbe, kjer je več potenciala. Opozorili so na rastoče trge, ki so se v prvem četrtletju še posebej dobro odrezali. "Zelo zanimiv je tudi naložbeni razred nepremičnin. V naložbenem razredu obveznic vidimo največ potenciala pri obveznicah visokih donosnosti," so dejali.
"Po našem mnenju so trenutno nadpovprečne naložbene priložnosti v delniških naložbah, kjer največjo perspektivo pripisujemo evropskemu delniškemu trgu in razvitim delniškim trgom na splošno, zato predlagamo nekoliko večjo izpostavljenost tem naložbenim področjem," so dodali v NLB Skladih.
Še vedno daleč od Evrope
Slovenski vzajemni skladi tako le delno sledijo trendom v Evropi, kjer so vzajemni skladi zelo priljubljeni že zadnjih pet let, prilivi in sredstva v upravljanju pa so na rekordnih ravneh.
"Trenutno glede na razmere na kapitalskih trgih opažamo povpraševanje predvsem po delniških vzajemnih skladih, ki tudi letos dosegajo odlične rezultate," je povedal Tomaž Dvořak, Alta Skladi.
Povprečno slovensko gospodinjstvo ima še vedno trikrat manj sredstev v vzajemnih skladih od povprečnega gospodinjstva v območju evra. "Ne glede na nizke obrestne mere in pozitivna gibanja na finančnih trgih imamo Slovenci povprečno kar 50 odstotkov svojih finančnih sredstev v gotovini in v bančnih vlogah," so velike razlike poudarili v KD Skladih.
"Na eni strani je vzrok v nepoznavanju načina delovanja vzajemnih skladov in prednosti, ki jih ti omogočajo vlagateljem. Na drugi strani lahko vzroke iščemo tudi v dojemanju lastne skrbi za finančno varnost, saj v povprečju Slovenci še vedno menimo, da bo za naše pokojnine sistemsko poskrbela država," so pojasnili v Triglav Skladih.
Dvořak je pripomnil, da se tudi struktura premoženja vlagateljev v vzajemnih skladih v Sloveniji razlikuje od povprečne zahodnoevropske države. Slovenci imamo namreč več denarja v delniških vzajemnih skladih kot pa v obvezniških skladih in skladih denarnega trga.
"Zmagovalna varčevalna oblika zadnjih desetletij"
"Vzajemni skladi so za povprečnega vlagatelja zaradi velike razpršenosti naložb, stroškovne učinkovitosti in visoke likvidnosti že stoletje praviloma najugodnejša naložbena kategorija. Zato ne preseneča, da gre za zmagovalno varčevalno obliko zadnjih desetletij v Evropi oziroma po drugi svetovni vojni v ZDA," poudarjajo v NLB Skladih.
"To kaže na posebnost našega trga in razmišljanja vlagateljev, ki imajo radi del premoženja v najbolj varni obliki bančnega depozita. Preostalo raje usmerijo v delniške sklade, kjer je večji potencial doseganja višje donosnosti. Tovrstno vlaganje je še zlasti uspešno in donosno za časovni horizont od treh let naprej," je dejal Tomaž Dvořak, izvršni direktor Alta Skladov.
Prostora za rast domačih vzajemnih skladov je torej še veliko.
Na slovenskem trgu je vlagateljem trenutno na voljo nekaj več kot 230 vzajemnih skladov, od tega jih 112 upravljajo slovenske družbe za upravljanje. V njih je po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev za konec marca 2,607 milijarde evrov sredstev in 428.312 vlagateljev.
"Industrija naredila velike korake naprej"
"Industrija je v zadnjih nekaj letih naredila velike korake naprej pri izboljšanju svojih storitev, kakovosti upravljanja in posledično rezultatov, ki so jih deležni vlagatelji v vzajemne sklade," poudarja Dvořak.
Pripomnil je, da je upravljanje vzajemnih skladov izjemno visoko nadzirano in regulirano področje, hkrati pa je naše poslovanje popolnoma pregledno, saj je vrednost enote premoženja posameznega vzajemnega sklada dnevno objavljena.
Vendarle je treba biti previden. "Ni vsak varčevalni produkt primeren za vsakogar, ker ga ima na primer sosed. Sosed si mogoče lahko privošči bolj tvegan produkt, kar sicer pomeni, da lahko več dobi, a lahko tudi več izgubi," nepoučene vlagatelje svarijo v KD Skladih.
5