Torek, 9. 10. 2018, 6.22
6 let, 2 meseca
Boljša napoved za Slovenijo, temni oblaki nad svetovnim gospodarstvom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,12
Največji padec napovedane rasti je med razvitimi državami doživela Nemčija.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Sloveniji napovedal 4,5-odstotno gospodarsko rast, kar je pol odstotne točke boljša napoved kot spomladi. Prihodnje leto naj bi rast BDP dosegla 3,4 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več, kot je kazala prejšnja napoved. Manj optimistične so napovedi za svetovno gospodarstvo, ob tem pa IMF opozarja tudi na nekatere temne oblake.
IMF je z izboljšano napovedjo za Slovenijo nekoliko bolj optimističen od Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec septembra občutno znižal napoved letošnje gospodarske rasti. Ta Sloveniji za letos po novem napoveduje 4,4-odstotno realno rast BDP, potem ko je v spomladanski napovedi pričakoval 5,1-odstotno rast. Napoved za 2019 je znižal s 3,8 na 3,7 odstotka.
Sklad je ob tem za Slovenijo nekoliko zvišal napovedano inflacijo: ta naj bi bila letos 2,1-odstotna, leta 2019 pa naj bi se povprečne cene življenjskih potrebščin zvišale za dva odstotka. Med drugim Sloveniji napoveduje 5,8-odstotno stopnjo brezposelnosti, ki naj bi prihodnje leto upadla na 5,4 odstotka. Obe napovedi sta nižji kot v spomladanski izdaji.
Največji padec rasti napovedal Nemčiji
IMF je poročilo objavil pred začetkom rednega zasedanja IMF in Svetovne banke, ki tokrat poteka na Baliju. V njem je glede svetovnega gospodarstva bolj pesimističen: za letos in prihodnje leto napoveduje 3,7-odstotno rast globalnega BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj od julijske vmesne napovedi. Največji padec napovedane rasti je med razvitimi državami doživela Nemčija.
Sklad sicer ugotavlja, da je svetovna gospodarska rast še vedno visoka in da bo letos in prihodnje leto višja, kot je bila v povprečju med letoma 2012 in 2016. Razlog za to je, da je veliko gospodarstev ali doseglo polno zaposlenost ali pa je blizu nje. Skrbi glede deflacijske nevarnosti so se zmanjšale in IMF meni, da imajo politiki ravno zdaj izjemno priložnost, da povečajo odpornost gospodarstev svojih držav in izvedejo potrebne reforme za utrditev rasti.
Opozarja tudi na nekatere temne oblake, med tveganji pa navaja trgovinske spore in negativne učinke podnebnih sprememb.
Padec je lahko hujši kot pred desetimi leti
"Politike, ki v številnih ključnih gospodarstvih podpirajo rast, so nevzdržne na daljši rok," opozarja IMF in izpostavlja davčne olajšave v ZDA, ki so še bolj okrepile ciklično konjunkturo, vendar pa se bo njihov učinek izpraznil in rast bo padla. IMF tako ZDA za letos napoveduje 2,9-odstotno rast BDP, v prihodnjem letu pa 2,5-odstotno.
Prav tako na ZDA in nekatere druge države leti ugotovitev, da v primeru obrata navzdol v konjunkturnem ciklu oz. morebitne nove recesije prihodnost ne bo rožnata, ker trenutno v nasprotju z obdobjem pred desetimi leti ni več na voljo toliko orodij javnofinančne in denarne politike.
Poziv k izvedbi strukturnih reform
IMF zato vztrajno poziva k izvedbi strukturnih reform in okrepitvi regulative v finančnem sektorju, Washington pa v času administracije predsednika Donalda Trumpa dejansko ubira obratno pot.
ZDA povzročajo velike skrbi tudi zaradi carinskih politik Trumpove administracije, v veliki nevarnosti pa sta dva pomembna regionalna trgovinska sporazuma - sporazum o prosti trgovini na območju Severne Amerike (Nafta) in brexit oziroma vse tisto, kar izhod Velike Britanije iz EU in enotnega evropskega trga prinaša s seboj.
Kot posebno grožnjo svetu pa IMF izpostavlja ameriški trgovinski spor s Kitajsko, ki bi lahko prerasel v pravo trgovinsko vojno, in nasploh Trumpove grožnje svetu s carinami, če ne sprejme ameriških zahtev. Pri tem izstopajo grožnje s carinami na uvoz avtomobilov, ki bodo porušile dobavne verige.
