Bi se lahko o dediščini odločilo šele po smrti obeh staršev? Zadeva je komplicirana ...

Pravnik na dlani odgovarja:

Spoštovani Janez, vsa družinska razmerja, to je zakonska in izvenzakonska razmerja, ureja družinski zakonik in so izenačena. Od 67. do 69. člena je določeno, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali so odplačne med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

Skupno premoženje zakoncev pripada zakoncema skupaj. Na skupnem premoženju zakoncev deleži vsakega od njiju niso določeni. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

Novice Pravni nasvet: Mi po smrti očeta res nič ne pripada?

Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino. Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno. Če eden od zakoncev razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali če opravlja pravne posle rednega upravljanja skupnega premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca.

Vaše vprašanje se nanaša predvsem na dedovanje, in sicer v primeru smrti enega od zakoncev. Dedovanje je lahko določeno na podlagi oporoke (oporočno) ali pa na podlagi določil zakona (zakonito). V primeru zakonitega dedovanja dediči dedujejo po enakih delih, medtem ko se v primeru oporočnega dedovanja premoženje lahko razdeli drugače, a zakoniti dediči (otroci) terjajo tudi nujni delež, ki znaša polovico deleža, ki bi ga dedič dobil po zakonu.

Novice Otrok ima drugega očeta. Lahko zahteva dediščino?

V vašem primeru priporočamo oporoko, ki jo lahko sestavite lastnoročno napisano in podpisano (ne potrebujete prič), na računalniku (potrebujete 2 priči) ali pri notarju. V primeru, da vsak sestavi svojo oporoko, lahko izrazita lastno voljo, kdo bo postal lastnik premoženja.

Sicer imajo otroci v takih primerih pravico do nujnega deleža. Temu se sicer lahko tudi odpovejo v korist preživelega starša, vendar je to njihova odločitev.

Novice Po 25 letih skupnega življenja bi lahko ostala brez hiše

Zakonca lahko med seboj sklepata vse pravne posle, ki jih lahko sklepata tudi z drugimi osebami, ter na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.

Razpolaganje s premoženjem je torej relativno zakomplicirano in se bosta z ženo morala odločiti o obliki in možnostih razpolaganja.

Novice Po 25 letih začel dvomiti o očetovstvu. Lahko zahteva vračilo preživnine?

Novice Skrbela je za starše, brat pa ji zdaj grozi