Parlamentarnim strankam in njihovim prvakom smo v povezavi s poenostavljenimi prisilnimi poravnavami podjetij iz skupine Electa zastavili tri vprašanja. Objavljamo odgovore Socialnih demokratov (SD), Stranke modernega centra (SMC), Demokratične stranke upokojencev (DeSUS), Levice in Nove Slovenije (NSi).
Odgovorov Liste Marjana Šarca (LMŠ), Slovenske demokratske stranke (SDS) in Stranke Alenke Bratušek (SAB) še nismo prejeli.
1. Kako komentirate dejstvo, da se je trem podjetjem iz skupine Electa, ki jo vodi Damijan Janković, v treh poenostavljenih prisilnih poravnavah uspelo rešiti 29 milijonov evrov dolgov, s čimer je bilo rešeno tudi premoženje Zorana Jankovića (terjatev do Electe)?
SD: Koncept poenostavljene prisilne poravnave je bil z našo podporo uveden v zakonodajo, da pomaga ohraniti zdrava jedra v majhnih podjetjih, pri tem pa je varstvo pravic upnikov varovano z njihovo možnostjo, da sodelujejo v postopku in po njem uveljavljajo pravico izpodbijanja poenostavljene poravnave. Upniki imajo vse možnosti za zaščito svojih interesov. Če so pri izglasovanju poenostavljene prisilne poravnave sodelovale tudi fiktivne terjatve, naj to ugotovijo za to pristojni organi, vendar morajo to najprej zatrjevati prizadeti upniki.
SMC: Prav je, da se mikro družbam (zadnja novela iz leta 2016 je zožila nabor družb, ki lahko uporabijo ta institut) omogoča hitro, nekompleksno in stroškovno ugodno reorganizacijo ter omogoči nadaljevanje poslovanja, vendar pa, kot kaže tudi ta zadnji primer skupine Electa, odpira vrata za zlorabe. (...) Dolžnik sam sestavi seznam svojih upnikov, ki bodo o poenostavljeni prisilni poravnavi glasovali, vendar seznama nihče ne kontrolira. (...) . Menimo, da poleg večjega nadzora težavo predstavljajo tudi merila za razvrstitev družb med mikro družbe, saj smo prepričani, da holdingi, kot je Electa (takšen je tudi bil primer NFD holding, ki je sicer kasneje končal v stečaju), ne bi smeli uporabljati tega instituta.
DeSUS: To, kar se je zgodilo v primeru skupine Electa, nakazuje na očiten vpliv lobijev v ozadju, ki so pomembno vplivali na zaključek te zgodbe skozi poenostavljene prisilne poravnave. 29 milijonov evrov je tako dobesedno izpuhtelo, sodišče pa v končni fazi niti ni moglo odločiti drugače, kot je odločilo (potem ko je 7 od 12 upnikov potrdilo odpis dolgov). Sprašujemo se, kakšni dogovori so bili potemtakem dejansko sklenjeni v ozadju, kajti skoraj zagotovo si upamo trditi, da so bili. Dvomimo namreč, da bi upniki za kateri koli drugi subjekt odpisali takšno vsoto iz naslova dolgov. Na primeru "navadnih" državljanov zagotovo ni tako.
Levica: Glavna težava so slaba insolvenčna zakonodaja ter postopka prisilne in prostovoljne prisilne poravnave. Glede teh so že ves čas prihajala opozorila, da se jih zlorablja. Pozdravljamo, da se je zaradi škandaloznega primera družine Janković o tem končno odprla javna razprava, vendar pa je treba opozoriti, da je ta le vrh ledene gore. Take primere spremljamo že skoraj 10 let.
NSi: Situacijo ocenjujem kot nesprejemljivo izkoriščanje luknje v zakonodaji, na katero smo v NSi ob njenem sprejemanju opozorili in v DZ kot edini glasovali proti.
2. Kakšne ukrepe nameravate predlagati ali podpreti? Ste naklonjeni spremembam insolvenčne zakonodaje ali menite, da so pri nadzoru teh poslov zatajile posamezne institucije? Če, katere (sodišča, Finančna uprava RS, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Policija)?
SD: Zgodba še ni končana, v SD verjamemo, da vse pristojne institucije natančno in učinkovito opravljajo svoje delo, in pričakujemo, da se bodo, v kolikor se za to pokaže potreba, tudi ustrezno odzvale. Je pa ministrstvo za pravosodje, pod vodstvom ministrice Andreje Katič, na to temo že sklicalo implementacijsko skupino za področno zakonodajo ter načrtuje predloge sprememb.
SMC: Na zadnji seji komisije za nadzor javnih financ smo se zavzeli za prenovo insolvenčne zakonodaje v delu, ki se nanaša na postopek poenostavljene prisilne poravnave, in spremembo kazenske zakonodaje, da se bo inkriminiralo povzročitev prisilne poravnave na goljufiv način, kot to velja v primerih stečaja. Za razliko od pristojnih državnih organov pa smo mnenja, da jim v konkretnem primeru ni treba čakati na to, da jim bo kdo prinesel dokaze o nepravilnostih, na primer glede domnevnega fiktivnega upnika (pranje denarja ipd.), ampak morajo ravnati proaktivno in se odzivati tudi na medijske zapise oziroma ugotovitve, do katerih so se dokopali raziskovalni novinarji.
DeSUS: Kljub temu, da je sprva veljalo, da je zakonodaja dobra, se ob argumentacijah strokovnjakov in izsledkih komisije za nadzor javnih financ resno nagibamo k temu, da je treba insolventno zakonodajo ustrezno popraviti in dopolniti z namenom, da ne bo prihajalo do namernih oškodovanj ter predvsem do zlorabe pravic. Obstoječa zakonodaja je v določenih primerih tudi nelogična in je voda na mlin tistim, ki jo zlorabljajo ali jo imajo namen zlorabiti.
Levica: Leta 2013, ko je bil v državnem zboru sprejet postopek prostovoljne prisilne poravnave, je bilo jasno, da se ga uvaja ravno zato, da se v hitrem in cenejšem postopku podjetjem odpiše čim več dolgov. Poslancem bi moralo biti jasno, da da bo to vodilo v izigravanje upnikov s strani dolžnikov, a so tako rešitev takrat podprle vse parlamentarne stranke, brez glasu vključno s tistimi, ki so danes najbolj glasne.
NSi (odgovarjal je predsednik Matej Tonin): Eden od nujnih ukrepov je, da v zakonodajo ponovno vključimo varovalko obveznega poplačila vsaj polovice dolga v največ štirih letih.Glede na to, da je eden od Jankovićevih sinov za luksuz zapravil 40-krat več, kot je prijavil prihodkov, ob tem pa je njegovo podjetje upnikom dolgovalo na milijone evrov, obstajajo resni pomisleki, ali so pristojni organi opravili svoje delo.
3. Ali menite, da bi moral Zoran Janković zaradi poslov podjetij iz skupine Electa odstopiti s položaja župana Mestne občine Ljubljana?
SD: Na to vprašanje morajo odgovoriti Zoran Janković ter občanke in občani Ljubljane.
SMC: Vprašanje o nadaljnjem opravljanju javne funkcije župana MOL je predvsem stvar njegove lastne etične presoje, v drugi pa odločitev volivcev in volivk na naslednjih volitvah, če se bo gospod Janković odločil za ponovno kandidaturo.
DeSUS: To je stvar tistih, ki so mu ta položaj omogočili. Glede na raven slovenske družbeno kritične zavesti je kakršne koli sankcije, ki bi ne samo v takšnih, ampak tudi drugih kritičnih situacijah lahko spremenile tok dogajanj, skoraj nemogoče napovedati.
Levica: Če se očitki izkažejo za resnične, bi moral, a je malo verjetno, da bo. V teh primerih bi potrebovali institut odpoklica župana, da se lahko občani ponovno odločijo, ali lahko tak župan še deluje v javnem interesu.
NSi: Ta poteza bi bila zagotovo na mestu - tudi zaradi odločbe vrhovnega sodišča, ki je potrdila ugotovitve KPK o korupcijskih tveganjih pri njegovem premoženjskem stanju.
9,87
62