Beseda ministra Gašperšiča ni zdržala niti tri tedne #video

Finančno precej izmozgano podjetje Aerodrom Maribor je konec lanskega leta Delavska hranilnica prodala podjetju SHS Aviation s kitajskim kapitalskim ozadjem. Kot smo že poročali v članku S čim so Kitajce zmamili v Maribor, je bil šestmilijonski nakup nenavaden, ker kupec takrat ni imel nobenega uradnega zagotovila, da bo uspel na javnem razpisu za dolgoročni najem letališča do leta 2032. 

Ministrstvo za infrastrukturo je namreč razpis objavilo mesec dni po tem, ko je Delavska hranilnica z novimi lastniki podpisala kupoprodajno pogodbo, in sicer 16. decembra. Na razpisu, ki se je iztekel konec januarja, je Aerodrom Maribor kot edini oddal ponudbo, v istem mesecu pa je podjetje na ministrstvo naslovilo tudi vlogo za državno pomoč.

Konec februarja je nato minister Gašperšič podpisal sklep o oddaji letališča Aerodromu Maribor. Na podpisu pogodbe teden dni kasneje je po poročanju Večera dejal, da država Aerodroma ne bo več subvencionirala kot zadnja leta in da mora zdaj preživeti na trgu. Le tri tedne kasneje je minister nato odobril tudi januarsko prošnjo podjetja za 185.500 evrov državne pomoči.

Foto: Matjaž Tavčar

Preberite še:

Prek mariborskega letališča v mesecu dni za en avtobus potnikov

S čim so Kitajce zmamili v Maribor

V eni vlogi prosijo za pomoč,... 

Aerodrom Maribor je v prošnji z datumom 4. januar navedel, da:

• je v času vložitve vloge posloval z izgubo;
• so se od leta 2014 povečale obveznosti, razlika med kratkoročnimi sredstvi in viri je za 160 tisoč evrov višja;
• prihodki in posledično denarni tokovi v letu 2016 in 2017 dodatno padajo;
• stroški obresti v letu 2015 in 2016 rastejo zaradi večanja obsega kratkoročnih kreditov;
• se je v letu 2016 premoženje zmanjšalo za pet odstotkov.

Posledice slabega preteklega poslovanja Aerodroma Maribor, ki je odgovornost podjetja samega ter Delavske hranilnice kot prejšnjega lastnika, smo torej z državno pomočjo novemu lastniku (deloma) pokrili davkoplačevalci. V Aerodromu Maribor so nam na vprašanja odgovorili na kratko: "Podjetje Aerodrom Maribor je vložilo prošnjo za državno pomoč. Vsebina in rezultati postopka so poslovna skrivnost družbe."

Aerodrom Maribor je od prevzema upravljanja mariborskega letališča doživel že več vodstvenih sprememb. Prvotni direktor Ladislav Brolih (levo) se je preselil v SHS Aviation, drugemu direktorju Borisu Bobku (v sredini) pa se je zdaj pridružil Meng Lingkun. Foto: STA , ... v drugi obljubljajo milijone

Novi lastnik, ki je ob najemu letališča zagotavljal, da bo Aerodromu nudil močno kapitalsko ozadje, pa s prošnjo za 185 tisoč evrov pomoči postavlja pod vprašaj tudi uresničljivost teh zavez.

V ponudbi za najem letališča je podjetje med drugim navedlo, da bo poleg plačila 98 tisoč evrov najemnine mesečno  do leta 2021 na mariborskem letališču zagotovilo 1,54 milijona potnikov in 82 tisoč ton tovornega prometa ter v petih letih vanj vložilo 139 milijonov evrov. 

Omenimo, da je ministrstvo ponudbe točkovalo glede na kriterije ponujene najemnine ter zagotovljenega obsega prometa in vrednosti bodočih vlaganj v infrastrukturo, torej so bile projekcije obsega prometa in vlaganj merilo uspeha na razpisu.

Že pred koncem razpisa so na ministrstvo leteli očitki, da so pogoji težko merljivi vnaprej in da lahko podjetje praktično obljubi karkoli. Iz obljub Aerodroma Maribor na primer izhaja, da bo mariborsko letališče do leta 2021 sprejelo več potnikov kot jih danes ljubljansko, kar je verjetno težko pričakovati. Začenjajo praktično z ničle, saj je letališče februarja letos prečkalo vsega 43 potnikov.

Sum prirejenega razpisa odgnal konkurenta

Tudi zaradi tega je drugi potencialni ponudnik, ameriški WAB International, po poročanju Dnevnika že pred potekom roka za oddajo ponudb na januarskem razpisu protestiral pri premierju Miru Cerarju, da je razpis prirejen za Aerodrom Maribor. WAB International na koncu ponudbe ni oddal, Aerodrom Maribor pa je bil kot edini ponudnik izbran.

Pri tem pa je dodatno nenavadno, da obljube iz ponudbe za Aerodrom Maribor niso zavezujoče. Na ministrstvu pravijo, da najemna pogodba predvideva, da mora najemnik v letu 2021 prepeljati več kot 13.062 potnikov in 89,21 tone tovora. Poudarjajo pa, da podjetje redno plačuje 98.300 evrov mesečne najemnine. 

Meja, do katere gre brez nadzora Bruslja

Ministrstvo smo vprašali, zakaj državna pomoč, če je minister javno izjavil, da teh več ne bo? In kako se januarska prošnja za pomoč (kot pišemo v nadaljevanju, ta sicer prihaja z določenimi zavezami) sklada z ambicioznimi načrti, ki so Aerodromu Maribor omogočili, da je postal najemnik letališča?

Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo le, da je podjetje pomoč dobilo, ker je bilo do nje upravičeno v skladu z bruseljskimi pravili ter lani sprejeto uredbo o pogojih in merilih za dodelitev pomoči letališčem državnega pomena. Pozitivno mnenje k sklepu o pomoči je, kot pravijo, dalo tudi ministrstvo za finance. Omenimo, da je sicer ministrstvo za finance pred izdajo soglasja štirikrat zahtevalo dodatna pojasnila ministrstva za infrastrukturo (vsebina zahtev ni znana).

Višina pomoči (185.500 evrov) izhaja iz tega, da je po pravilih Evropske komisije 200 tisoč evrov meja tako imenovane "de minimis" pomoči (pomoč do te meje po pravilih Bruslja še ne izkrivlja ali ogroža konkurence). Aerodrom Maribor je razliko od zahtevane do maksimalne vsote, ki znaša 14.500 evrov, že koristil v zadnjih dveh letih, saj je prejel toliko subvencij ministrstva za delo. Po tem, ko so dobili zadnjo pomoč, do te niso več upravičeni do konca leta 2019.

K čemu so se zavezali?

Na ministrstvu pravijo, da državna pomoč prihaja tudi z določenimi pogoji. Aerodrom Maribor mora zagotavljati obratovanje letališke infrastrukture, storitev služb na letališču in s tem povezanih storitev, razen storitev zemeljske oskrbe, ter vzdrževati organizacijsko strukturo in usposobljenost, ki omogoča obratovalni čas letališča.

Obenem mora zagotoviti obratovalni čas letališča, daljši od 80,5 ure v poletnem oziroma daljši od 63 ur v zimskem prometnem obdobju, ter možnost izredne odprtosti oziroma podaljšanja obratovalnega časa za najmanj 20 ur na mesec, če bo potrebno. Zagotoviti mora zmogljivost 350 potnikov in 140 premikov tedensko. Izpolnjevati mora vse tehnične karakteristike in druge obveznosti skladno s predpisi. Omogočati mora tudi nadzor nad porabo proračunskih sredstev in državne pomoči.

Belgijski prevoznik v lasti SHS Aviation ima šest letal Fokker 50 (na sliki), njihove napovedi o nakup še šestih letal A320 in 15 letal A330, ki naj bi jih registrirali v Sloveniji, pa se za zdaj niso uresničile. Foto: Reuters

Napovedanih letalskih povezav (še) ni

Uvodoma omenjene napovedi o milijonskem številu potnikov na mariborskem letališču je lastnik Aerodroma Maribor, ki ima v lasti tudi belgijsko letalsko družbo VLM Airlines, spomladi podkrepil z napovedmi, da bodo že letos vzpostavili 11 rednih linij iz štajerske prestolnice. 

A  rednih linij (za zdaj) ni. Zimskega voznega reda sicer v letalski družbi do danes niso objavili, sporočili pa so, da s koncem oktobra uvajajo linijo med belgijskim Antwerpnom in London Cityjem. Iz Maribora naj bi po poročanju nekaterih tujih portalov leteli v Beograd in Zürich.

Po poročanju STA je letališče letos naštelo le nekaj nad dva tisoč potnikov (lani devet tisoč). Med 8. in 29. avgustom so vzpostavili poletni liniji v Split in Dubrovnik, a naj bi bilo število potnikov nizko. Podatki združenja evropskih letališč ACI Europe za avgust kažejo, da je letališče prečkalo 812 potnikov. Promet na letališču tako bolj ali manj ustvarjajo le mariborski nogometaši in njihovi nasprotniki v Ligi Evropa. Prejšnji ponedeljek sta po navedbah na spletni strani prileteli dve letali iz Liverpoola, po tekmi sta sledila dva leta iz Maribora nazaj v na Otok.