Ali se slovenskim kmetom obetajo boljši časi po podpisu pogodbe z Mercatorjem?

Osnovni cilj strateškega in dolgoročnega partnerstva med podpisnikoma je razširjanje dobrega sodelovanja pri zagotavljanju lokalno pridelane hrane, so zapisali v skupnem sporočilu za medije.

Kaj konkretno to pomeni za slovenskega kmeta in kako bodo usklajevali odkupne cene izdelkov, nam iz Zadružne zveze Slovenije niso odgovorili.

Zadruge odkupijo 80 odstotkov vseh kmetijskih pridelkov Ena glavnih nalog Zadružne zveze Slovenije, ki vključuje 64 zadrug s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribištva, je pospeševanje gospodarskega sodelovanja med članicami.

Zadruge na letni ravni odkupijo 80 odstotkov kmetijskih pridelkov v Sloveniji. S tem zagotavljajo skoraj tri tisoč delovnih mest in združujejo 14 tisoč pridelovalcev slovenske hrane.

Na drugi strani Mercator že danes od slovenskih dobaviteljev letno odkupi za skoraj 500 milijonov evrov izdelkov.

Strateško partnerstvo predvideva poglobljeno sodelovanje na naslednjih področjih: - Nadgradnja obstoječega sodelovanja na področju pridelave in predelave lokalno pridelane hrane, odkupa in prodaje - Promocija lokalno pridelane hrane ter izobraževalnih projektov - Razvoj novih izdelkov in s tem razširjanje ponudbe lokalnih izdelkov - Spodbujanje in podpora socialno-podjetniških projektov na področju pridelave lokalno pridelane hrane

Kaj se bo dogajalo s cenami odkupa, ni znano Direktor Kmetijske zadruge Krka in nekdanji predsednik zelenjavne verige Jure Vončina dogovor vsekakor pozdravlja, če se bo le v praksi tudi izvajal.

"Kaj bo dogovor prinesel, bomo šele videli. A kot kažejo moje izkušnje z Mercatorjem, ko smo podpisovali dogovore s slovensko zelenjavno verigo, lahko potrdim, da se je dogovorov vedno držal," je optimističen Vončina, ki pa ne ve, kaj se bo dogajalo s cenami odkupa.

Trend padanja cen tako pri zelenjavi kot pri mleku se namreč še kar ni ustavil.

Zadružniki se bodo morali obnašati tržno Zagotavljanje količin odkupa izdelkov sicer prinaša določeno varnost za slovenskega kmeta, a na koncu bo cena izdelkov igrala ključno vlogo. "Zadružniki se bomo morali obnašati tržno, saj po 30 odstotkov višji ceni Mercator izdelkov od nas ne bo kupoval," se zaveda Vončina.

Vončina ne verjame, da je Mercator partnerstvo s slovenskimi kmeti podpisal v zameno za umik nekaterih slovenskih izdelkov s prodajnih polic.

"Mercator dela tisto, kar mu prinaša kupce in se dobro prodaja. Ker se v zadnjih dveh letih izjemno promovira slovensko hrano, gre verjetno tudi za dobro promocijo Mercatorja, ki je največji trgovec v državi," pojasnjuje Vončina.

Ni več dovolj poudarjati slovensko Dodaja še, da zadruge letos večji poudarek dajejo na lokalno pridelani hrani. Sadje in zelenjavo slovenskega porekla namreč na svojih policah ponujajo praktično že vsi trgovci, zato zgolj slovensko ni več dovolj. Upa, da bo to v svojih trgovinah počel tudi Mercator in na Dolenjskem na primer ne bo ponujal malvazije, temveč cviček.

Ali so zaradi dogovora pred slovenskimi kmetijskimi pridelovalci boljši časi, pa Vončina ne more zagotoviti. "Pri tem bo imela bolj kot trgovci večjo vlogo država. Vsi javni zavodi še vedno iščejo najcenejšo hrano," še sklene Vončina.