Sreda, 22. 6. 2016, 3.00
7 let, 1 mesec
Ali je Alenka Žnidaršič Kranjc prekoračila svoja pooblastila pri iskanju vlagateljev v drugi tir?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,55
14
V ozadju zadnjega spopada za obvladovanje Luke Koper je vprašanje, kdo bo zaslužil z gradnjo drugega tira med Divačo in Koprom oziroma kdo bo nadzoroval njene denarne tokove. To željo ima tudi Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica nadzornega sveta Luke Koper.
Pridobili smo dokument, ki dokazuje, da je v imenu pokojninske družbe Prva Group iskala vlagatelje za investicijo v progo. Račun zanjo bi izstavila državi. "Aktivnosti, ki jih navajate, so neobičajne in ne sodijo v okvir pooblastil in nalog nadzornega sveta Luke Koper," meni minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki je bil v zadnjih tednih tarča tudi očitkov Alenke Žnidaršič Kranjc.
Ko je Slovenski državni holding (SDH) v začetku junija napovedal zamenjavo treh članov nadzornega sveta Luke Koper, med njimi tudi Alenke Žnidaršič Kranjc, se je z Obale na državo in upravljavce njenega premoženja usul plaz obtožb in očitkov. Očitali so jim, da si želi Luko Koper podrediti in da z zavlačevanjem pri gradnji drugega tira proge do Divače zavira njen razvoj.
V uredništvu Siol.net smo pridobili dokument, ki dokazuje, da Alenka Žnidaršič Kranjc, predsednica nadzornega sveta Luke Koper, že več mesecev išče zasebne vlagatelje, ki bi financirali projekt drugi tir. Gre za elektronsko sporočilo, ki ga je Žnidaršič-Kranjčeva maja poslala več slovenskim družbam. Spraševala jih je:
- Ali je za njih zanimiva naložba v kapital družbe, ki bi gradila železnico?
- S kolikšnim zneskom bi bili pripravljeni vstopiti v takšno investicijo?
Tri fronte v Luki Koper #analiza
Sorgenfrei: Nisem proti drugemu tiru, a Luko čaka veliko dela #intervju
Konflikt interesov Alenke Žnidaršič Kranjc?
Prva sporna zadeva je dejstvo, da Žnidaršič-Kranjčeva sporočila ni pošiljala v imenu Luke Koper, ampak kot predsednica uprave Prve Group. Ta obvladuje eno največjih zasebnih pokojninskih družb v državi in je posredno v večinski lasti Žnidaršič-Kranjčeve. Luka Koper je družba v večinski lasti države, ki je konec marca za gradnjo drugega tira že ustanovila podjetje 2TDK. Kljub temu je iz sporočila mogoče razbrati, da povezovalec vlagateljev v projekt ne bi bila država, ampak Prva Group.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, o načrtih Alenke Žnidaršič Kranjc še do včeraj niso vedeli ničesar.
Pri tem položaj predsednice nadzornega sveta Alenki Žnidaršič Kranjc omogoča še dve prednosti: večji ugled v očeh potencialnih vlagateljev, saj daje vtis, da za projektom stoji tudi Luka Koper, in vpogled v informacije o poslovanju in načrtih Luke Koper. Te so ključnega pomena za napovedovanje načrtovanega železniškega prometa na novem tiru, s tem pa tudi prilivov, ki jih bo ustvarjalo projektno podjetje.
Toda na ministrstvu za infrastrukturo o načrtih Alenke Žnidaršič Kranjc še do včeraj niso vedeli ničesar. "Ne ministrstvo in ne minister ne vesta nič o tem, da Alenka Žnidaršič Kranjc išče vlagatelje v podjetje 2TDK. Prav tako ministrstvo oziroma minister z njo nista razpravljala o podrobnostih finančne konstrukcije podjetja 2DTK," so poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič. "Aktivnosti, ki jih navajate, so neobičajne in ne sodijo v okvir pooblastil in nalog nadzornega sveta Luke Koper," so še dodali na ministrstvu.
Na Alenko Žnidaršič Kranjc smo že v ponedeljek naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kdo jo je pooblastil za iskanje vlagateljev, pri katerih slovenskih in tujih družbah je preverjala interes za vlaganja in ali gre v tem primeru za konflikt interesov med funkcijo, ki jo opravlja v Prvi Group, in njenim vodenjem nadzornega sveta Luke Koper. Njenega odgovora nismo prejeli.
Vlagatelji v drugi tir stojijo v vrsti
Tako ostaja skrivnost, ali je vabilo za sodelovanje pri vlaganju v drugi tir poslala tudi na naslov katerega od kitajskih podjetij, ki v zadnjih mesecih že skoraj serijsko obiskujejo Slovenijo. Sredi maja, ko je Žnidaršič-Kranjčeva poizvedovala za vlagatelji, je Luko obiskala močna kitajska delegacija, nekaj dni pozneje pa so se vodilni na ministrstvu za infrastrukturo sestali tudi s predstavniki China State Engineering Corporation, tretjega največjega svetovnega gradbinca.
Že pred tem so se za sodelovanje pri financiranju oziroma gradnji drugega tira zanimali tudi v China Road and Bridge Corporation, za katere v Sloveniji lobira nekdanja predsednica uprave Zavarovalnica Triglav in zavarovalniška posrednica Nada Klemenčič. Za pojasnila ni bila dosegljiva.
Prav tako se je zanimalo več mednarodnih finančnih institucij (Deutsche bank, VTB, Goldman Sachs) in dubajska družba DP World, kjer je zaposlen Rado Antolovič, član nadzornega sveta Luke Koper. Spomnimo, da je bil eden največjih očitkov, ki so jih v Luki Koper namenjali kandidatu za člana nadzornega sveta Luke Koper Juergenu Sorgenfreiju prav njegova povezanost z pristaniščem v Hamburgu.
Potencialnih vlagateljev v projekt drugi tir ne manjka.
Kaj je do zdaj povedala Alenka Žnidaršič Kranjc
Prejšnji teden je Žnidaršič-Kranjčeva za Delo pojasnila, da "smo izdelali kratek investicijski elaborat z nekaterimi predpostavkami in izhajali, da potrebujemo 800 milijonov evrov". "Od teh bi nam 400 milijonov posodile banke, 200 milijonov evrov (tudi več) bi dala EU in v tednu dni sem povprašala več slovenskih zavarovalnic, ki so takoj zagotovile, da bi lahko investirale vsaj 200 milijonov evrov. Ko sem mislila, da imam dober predlog, sem to hotela povedati odgovornim. Na prvem naslovu so mi takoj rekli, naj dam roke proč od tega, ker bi lahko bila nezaželena v tej državi in da je stvar lahko zame življenjsko nevarna," je poudarila Alenka Žnidaršič Kranjc.
V istem tednu je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija potrdila, da s svojim načrtom ni seznanila predsednika uprave SDH Marka Jazbeca: "Ne, saj me tudi ni vprašal. Tisti, ki sem jim pa poskušala to povedati, pa so mi povedali to, kar sem vam prej povedala." Pred tem je v istem pogovoru poudarila, da "imamo jasno predstavo o tem, kako delati drugi tir", a da so ji "jasno povedali, da če bom nadaljevala, nimam kaj delati v Sloveniji in drugo, da je ogroženo moje življenje". Kdo ji je grozil in kdaj, Žnidaršič-Kranjčeva do danes ni razkrila.
Zakaj Slovenija ni druga Venezuela? #kolumna
Varčni narod smo, tu ni pardona #kolumna
Obšla državo, a računa na proračunski denar
V sporočilu je Žnidaršič-Kranjčeva zapisala, da je namen "le ugotoviti, ali bi za tovrstno investicijo – v delu ali celoti – obstajal interes v slovenskem prostoru in v kakšnem obsegu". V tem primeru bi, tako Žnidaršič-Kranjčeva, sledil razgovor z državo o pripravljenosti nameniti del sredstev iz proračuna. Potencialnim vlagateljem je pojasnila še, da bi imela investicija v obdobju med 35 in 40 let donos v višini šestih odstotkov. Vložek bi jim v tem času postopoma vračala država – s proračunskim denarjem.
Država bi na koncu postala tudi lastnica projekta.
Ideja iz študije Damijana, Zgonca in Groznika
Komercialno financiranje gradnje drugega tira prek zasebnih vlagateljev, ki bi ga dali v najem državi, so kot enega od scenarijev že pred časom v študiji, ki so jo izdelali za združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), omenili Jože Damijan, Bogdan Zgonc in Aleš Groznik. Njegov predsednik Rok Svetek, ki je javno nasprotoval menjavam v nadzornem svetu Luke Koper, je eden največjih zagovornikov gradnje drugega tira. Članica združenja je tudi Luka Koper.
Študija je sicer primerjala tri različne modele financiranja gradnje drugega tira:
- financiranje prek Darsa v kombinaciji s posojilom Evropske investicijske banke in izdajo dvajsetletnih državnih infrastrukturnih obveznic,
- neposredno financiranje s strani države z izdajo dvajsetletnih državnih infrastrukturnih obveznic,
- komercialno financiranje, ki ga omenja tudi Žnidaršič-Kranjčeva.
"Izračuni kažejo, da je iz vidika skupnih stroškov financiranja najprimernejši model gradnja prek mandatne pogodbe z Darsom, saj so skupni stroški financiranja najnižji in pomenijo le okrog 16 odstotkov preplačila v 30 letih. Neposredno financiranje prek države je nekoliko dražje (…). Finančno daleč najdražji model je čisto komercialno financiranje, pri katerem znaša preplačilo kar 122 odstotkov," so ugotovili avtorji.
Ministrstvo: Ne razumemo, kakšen je namen Alenke Žnidaršič Kranjc
Na ministrstvu ne razumejo, kakšen je sploh namen Alenke Žnidaršič Kranjc pri iskanju vlagateljev. Opozarjajo namreč, da "zakonodaja za dokapitalizacijo podjetja za gradnjo drugega tira (ki jo načrtuje država, op. a.) predvideva odprt mednarodni razpis" in ne "nepooblaščenih neposrednih nagovorov potencialnih vlagateljev".
"Med zalednimi državami je aktivni interes za drugi tir izrazila Madžarska, od Slovaške in Češke so prišla pisma podpore, pogovori pa potekajo še z Avstrijo in Poljsko," pravijo na ministrstvu za infrastrukturo.
"Podjetje 2TDK se bo v letih 2016 in 2017 dokapitaliziralo z vložkom Republike Slovenije v višini do 200 milijonov evrov ter z vložki zasebnih vlagateljev in zainteresiranih zalednih držav, v skupni višini večji od vložka države. Ta aktivnost predvideva vzpostavitev modela javno-zasebnega partnerstva," so pojasnili na ministrstvu.
"Med zalednimi državami je aktivni interes za drugi tir izrazila Madžarska, od Slovaške in Češke so prišla pisma podpore, pogovori pa potekajo še z Avstrijo in Poljsko. Načelna podpora zalednih držav je zelo dobrodošla pri prijavi za evropska sredstva," ocenjujejo na ministrstvu.
Dodajajo, da je treba pred začetkom pogovorov z investitorji oblikovati dolgoročen in finančno vzdržen model financiranja, ki bo investitorju zagotavljal povrnitev vložka in zmeren donos, pri tem pa bo čim manj obremenil javno-finančna sredstva.
Zakaj bi naložba v drugi tir koristila Prvi Group
Naložba v drugi tir bi bila za Prvo Group dobrodošla: Omogočila bi ji stabilen donos in denarni tok, kar bi ji zniževalo potrebo po dodatnem kapitalu.
Teh potreb utegne imeti Prva Group v prihodnjih letih vedno več, Žnidaršič-Kranjčeva pa jih najverjetneje ne bo mogla pokriti brez novih vlagateljev v Prvo Group. V prvi vrsti zaradi širitvenih načrtov. V Prvi Group, ki se razteza od Slovenije do Makedonije in upravlja s premoženjem za dodatno pokojnino okoli 450 tisoč ljudi, načrtujejo, da bi se celotna sredstva v upravljanju do leta 2018 povečala za tretjino in presegla milijardo evrov. Vse to bo zahtevalo dodaten kapital, s katerim bi jamčili za morebitne nepredvidene izgube.
Dodatno skrb prinaša uveljavitev zavarovalniške direktive Solventnost II, ki prinaša nove izračune kapitalske ustreznosti. Ti temeljijo na merjenju tveganj, ki so jim zavarovalnice izpostavljene. Zato je rezultat odvisen tudi od finančnih razmer v trenutku izračuna in zaradi tega nepredvidljiv. Več kot ima tveganih naložb, višje so njene potrebe po (dodatnem) kapitalu.
Vlagatelji pričakujejo dividende
Prva Group lahko svoj kapital krepi tudi tako, da posluje z vedno višjim dobičkom. Toda pred njo je ovira, ki jo težko premagujejo drugi upravljavci pokojninskih skladov. Nabor naložb, ki bi omogočal ustrezno donosnost, a zmerno tveganje, je zelo omejen. Lahko bi začeli vlagati v bolj tvegane delniške naložbe, vendar to, kot rečeno, prinaša višje kapitalske zahteve.
Na drugi strani so tudi vlagatelji, ki pričakujejo ustrezne dividende, s katerimi bi upravičili naložbo v delnice Prve Group. Ob Žnidaršič-Kranjčevi so med večjimi EBRD, britanski Kymah Limited, BTC, Engrotuš in tudi predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič.
Delničarji Prve Group v zadnjih nekaj letih ne morejo biti pretirano zadovoljni. Še v letih 2012 in 2013 jim je družba izplačala po več kot 2,7 milijona evrov bruto dividend, nato pa se je njihova raven občutno zmanjšala. V letu 2014 so dobili le 800 tisoč evrov bruto, lani pa 1,2 milijona evrov.
Najela za več deset milijonov evrov posojil
Da bi Žnidaršič-Kranjčeva svež kapital zagotovila iz lastnih sredstev, je malo verjetno. Čeprav je njen družinski posel donosen, bo morala pred črpanjem denarja poplačati visoka posojila.
Kdo bo v prihodnje obvladoval Luko Koper?
Za gradnjo centrov z oskrbovanimi stanovanji v Črnučah, Trnovem, Horjulu, Notranjih goricah, Medvodah, Cerknici in Gornjem gradu je morala njena družba Deos najeti za več deset milijonov evrov bančnih posojil. V lanskem letu se je njihova vrednost znižala za štiri milijone evrov, vendar jih je še vedno za okoli 37 milijonov evrov. Ob tej dinamiki in denarnemu toku iz poslovanja (EBITDA), ki ga ustvarja družba, bi za vračilo preostanka potrebovali tudi do osem let.
Tudi podjetje A-Z Finance, ki je na vrhu skupine Prva Group in je v neposredni lasti Žnidaršič-Kranjčeve, bo moralo vrniti še za okoli 1,5 milijona evrov posojil. Pri bankah so si izposojala tudi nekatera njena druga podjetja. Ne nazadnje njihovo delovanje financirajo tudi zavarovanci njenih pokojninskih skladov, vendar je to za zdaj vse v skladu z zakonodajo.
14