Ali borznemu biku pohaja sapa?

Napoved novega ameriška predsednika Donalda Trumpa o znižanju davkov, gradnji velikih infrastrukturnih projektov in deregulaciji je na borzah sprožila pravo evforijo. Delnice so se kljub dolgoletni rasti tečajev pognale v nebo. Zaradi zaskrbljenosti vlagateljev, da se bodo Trumpove napovedi uresničile, so ameriške delnice ta teden doživele največji padec po njegovi izvolitvi. V rdeče so se obarvale tudi preostale pomembne borze na svetu.

Ali to, torej zviševanje ključnih obrestnih mer v ZDA in špekulacije o podobnem ravnanju Evropske centralne banke (ECB), napoveduje konec bikovskega trenda, ki se je začel leta 2009?

"Delniški tečaji so se od vrhov znižali za manj kot tri odstotke, kar na borzah ni nič nenavadnega. Celo 15- in večodstotne korekcije znotraj leta niso nič neobičajnega. Večje korekcije ne pričakujemo," pojasnjuje vodja analiz v družbi NLB Skladi Marko Bombač, ki meni, da bikovskega trenda še zdaleč ni konec.

"Evropska centralna banka (ECB) bo nižala obseg novih mesečnih nakupov, a šele v drugi polovici leta 2018 lahko pričakujemo ne zgolj manj ekspanzivno, temveč tudi bolj restriktivno denarno politiko in s tem začetek trenda zviševanja ključne obrestne mere ECB," napoveduje Marko Bombač iz družbe NLB Skladi. Foto: Bor Slana Dodaja, da gre v ZDA za povsem pričakovano zviševanje ključne obrestne mere, saj ameriško gospodarstvo kljub občasnim pretresom v globalnem svetu stabilno raste. Kljub dvigu obrestnih mer ZDA še vedno vodijo zelo ohlapno denarno politiko. Obrestne mere so namreč znatno pod ravnmi iz preteklosti.

"Še pomembneje je, da so kratkoročne obrestne mere precej pod dolgoročnimi, kar kaže, da vlagatelji pričakujejo nadaljevanje okrevanja v ZDA. Ravno razlika med dolgoročnimi in kratkoročnimi obrestnimi merami je bila ena boljših metod pri napovedovanju recesij in prihodu medvedov na borze. Ta trenutno govori v prid nadaljevanju rasti gospodarstva in delniških tečajev," je prepričan Bombač.

Pozornost ni odveč

Tudi glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik se strinja, da kaže le na običajno korekcijo in da sami dvigi obrestnih mer še ne pomenijo konca bikovskega trenda. "Pretekli nizi dvigov obrestnih mer v prvi fazi niso pomenili tudi konca bikovskega trenda. Na podlagi statistike lahko rečemo le, da smo z začetkom zategovanja monetarne politike vse bližje večji korekciji in recesiji, ne pa, da se bo zgodila že letos. Biti moramo le pozornejši," opozarja Stanovnik.

"Dokler se pričakujeta okrevanje gospodarstev in lepa rast dobičkov, pri čemer so vrednotenja sicer nadpovprečna, ne pa ekscesna, težko govorimo o koncu bikovskega trenda," pojasnjuje Sašo Stanovnik iz Skupine Alta. Foto: Bor Slana

V nasprotju z ZDA je Evropa po Bombačevem mnenju šele na sredini pozitivnega cikla, zaradi česar so glede gibanja tečajev evropskih delnic analitiki družbe NLB Skladi še bolj optimistični.

"Na eni strani imamo pospešek v gospodarski rasti evroobmočja, na drugi strani pa še vedno ultraohlapno denarno politiko ECB. Ta bo kljub škodljivosti negativnih obrestnih mer, ki so kratkoročno pozitivne za donosnost bolj tveganih naložb, še nekaj časa ostala takšna," pojasnjuje Bombač, ki restriktivnejšo denarno politiko pričakuje šele v drugi polovici prihodnjega leta.

Kako kaže slovenskim delnicam?

Kaj pa se bo dogajalo na Ljubljanski borzi? Čeprav so se cene številnih delnic v zadnjem letu približale ciljnim cenam ali jih dosegle, nekaj prostora za rast še obstaja.

Pričakovati je, da se bo na krilih okrevanja evroobmočja poslovanje slovenskih družb izboljšalo tudi v letošnjem letu. Višji dobički bodo omogočili nadaljnjo rast dividend. Foto: Ana Kovač "Slovenija ostaja zanimiva za naložbe, a manj kot lani," pravi Bombač. Z rastjo delniških tečajev v preteklosti so se vrednotenja povišala. Dividendna donosnost za SBI TOP - ta znaša okoli štiri odstotke, kar je v okolju ničelnih obrestnih mer še vedno dobro - se znižuje. Kljub temu so vrednotenja glede na druge regije še vedno ugodna. V NLB Skladih pričakujejo, da se bo na krilih okrevanja evroobmočja poslovanje slovenskih družb še izboljševalo, višji dobički pa bodo v kombinaciji z relativno visoko zadolženostjo Slovenije omogočili nadaljnjo rast dividend.

Oba analitika priporočata nakup delnic iz finančnega sektorja, še posebej evropski bančni sektor je bil zadnja leta pretirano na udaru vlagateljev. Ob nadaljnjem okrevanju potrošnikov sta naklonjena tudi nakupu delnic podjetij, ki proizvajajo trajne potrošne dobrine, kot so turizem, gostinstvo in luksuz.