Ali bo treba omejiti gradnjo stavb?

Foto: Shutterstock

Ali ste vedeli, da evropske stavbe v okviru gradnje, prenove in rušenja, za ogrevanje in osvetljavo ter delovanje naprav porabijo kar 40 odstotkov energije in proizvedejo 36 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida ter tudi do 30 odstotkov vseh odpadkov v Evropi? Od tega gre kar 45 odstotkov energije za ogrevanje. Gradbeni sektor je tako prepoznan kot sektor, ki največ pripomore k okoljskim obremenitvam. To ne pomeni, da je treba zmanjšati gradnjo, ampak moramo stremeti k temu, da bomo za bivanje, gradnjo in prenovo stavb čim več uporabljali energijo iz obnovljivih virov energije, kot so sonce, voda in veter. Pomembna je tudi izbira do okolja prijaznih in lokalnih materialov, varčnih gospodinjskih aparatov in virov za ogrevanje in hlajenje, ki ne bodo obremenjevali okolja.

Z bolj trajnostno gradnjo je namreč mogoče doseči veliko okoljskih ciljev. Za doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma je treba že do leta 2030 zagotoviti 40-odstotno zmanjšanje ogljičnega odtisa vseh novih in obnovljenih stavb ter infrastrukture.

V Pariškem sporazumu o podnebnih spremembah so se skoraj vse države zavezale, da bodo segrevanje globalne temperature ohranile pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si "prizadevale za nadaljnje omejevanje povišanja temperature na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi z drugo polovico 19. stoletja".

Se odločate za gradnjo pasivne hiše?

Foto: Shutterstock

Za ogrevanje nizkoenergijske stavbe na leto porabimo med 15 in 35 kWh električne energije na kvadratni meter površine, zato moramo že pri načrtovanju stavbe upoštevati nekaj dejavnikov.

Tip konstrukcije, toplotno izolativnost in količino zasteklitve ter za ogrevanje in hlajenje prilagodimo mikrolokaciji zemljišča, orientaciji stavbe in drugim podnebnim razmeram. Pri nas na srečo pozimi lahko dobro izkoristimo sončno energijo, saj sončni žarki padajo pod takim kotom, da je v prostoru, če je postavljen na vzhodno ali jugovzhodno lego, čez dan lahko prijetno toplo.

Stavbo je treba arhitekturno zasnovati in graditi tako, da je energijsko ustrezno orientirana, da so prostori v stavbi energijsko optimalno razporejeni in da materiali in elementi konstrukcije ter vsa zunanja površina stavbe omogočajo učinkovito upravljanje  energijskih tokov. Pri gradnji je treba zmanjšati prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe, podhlajevanje ali pregrevanje stavbe, preprečevati poškodbe zaradi prehoda vodne pare in uravnavati zrakotesnost stavbe.

Za prezračevanje izberemo naravno prezračevanje ali pa izberemo hibridno oziroma mehansko prezračevanje, ki mora zagotavljati učinkovito vračanje toplote zraka.

Za oskrbo s toplo vodo izberemo sprejemnike sončne energije ali alternativni sistem z uporabo obnovljivih virov energije.

Primerno osvetlitev pa zagotovimo z naravno svetlobo ali z energetsko učinkovitimi svetili.

Najmanj 25 odstotkov energije iz obnovljivih virov 

Kot navaja pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, je energijska učinkovitost stavbe dosežena, če poleg tega, da upoštevamo zahteve o mejnih vrednostih učinkovite rabe energije, poskrbimo, da je najmanj 25 odstotkov vse končne energije za delovanje sistemov zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi.

Pasivna hiša je v večini energetsko samozadostna, zato je bivanje v njej tudi z vidika mesečnih izdatkov za energente bolj prijazno do naše denarnice. Za nizkoenergijske in pasivne hiše se odloča vedno več ljudi, saj so lastnikom in investitorjem na voljo različne spodbude v obliki subvencij in ugodnih posojil pri Eko skladu.

Banka, ki podpira zelene naložbene priložnosti

Preden se lotite prenove ali gradnje, preverite, koliko imate lastnih finančnih sredstev, koliko nepovratnih sredstev Eko sklada lahko pridobite in koliko stanovanjskega kredita lahko dobite. Pri stanovanjskem posojilu se najprej vprašajte, koliko bi lahko vsak mesec namenili za njegovo odplačevanje. Ker bodo stroški energije v pasivni hiši nižji, vam bo ostalo več prostega dohodka in s tem več prostora za mesečno anuiteto.

NLB Zeleni stanovanjski krediti so ugodnejši in trajnostni, namenjeni so nakupu ali gradnji pasivne hiše ter za nakup in montažo sončne elektrarne z baterijo ali brez nje, toplotne črpalke, polnilnice, IR-panelov ali plinskih kotlov.

Adaptacija ali gradnja pasivne hiše je praviloma dražja od navadne, zato so tudi potrebe po financiranju večje. V NLB želijo spodbuditi trajnostno delovanje na vseh področjih, kjer lahko, zato so za svoje stranke pripravili ugodnejšo ponudbo za nakup ali gradnjo pasivnih hiš. To je NLB Zeleni stanovanjski kredit, ki ima posebne ugodnosti, in sicer:

• vsaj 0,5 odstotka nižjo obrestno mero od izhodiščne in
• 100 evrov nižje stroške odobritve.

Kredit je namenjen vsem strankam, ki se odločajo za financiranje nakupa ali gradnjo pasivne hiše. Ta mora ustrezati standardom pasivne gradnje, kot je zrakotesnost ali nizka toplotna prevodnost, ter s tem prispevati k velikim energetskim prihrankom in torej naši trajnostno naravnani prihodnosti. 

NLB Zeleni stanovanjski kredit lahko dobite za dobo do 30 let, izbirate lahko med spremenljivo in nesprejemljivo obrestno mero. Odobritev je hitra in enostavna, dodatne dokumentacije pa vam ni treba priložiti (poskrbite le za dokumente, ki jih morate tudi sicer predložiti pri najemu kredita).

Prednost NLB Zelenega stanovanjskega kredita je tudi, da se pri zavarovanju, če se odločate za gradnjo "hiše na ključ" pri partnerjih NLB, upošteva bodoča vrednost nepremičnine, ne le vrednost zemljišča, ki je v trenutku najema posojila edina otipljiva. Tako lahko dobite višji znesek kredita kot v primeru, da se pri zavarovanju upošteva le vrednost zemljišča.