Agrokorjevi dolgovi večji od slovenskega proračuna

Jutri popoldne bo Mercator dobil novega drugega največjega lastnika. Ruska Sberbank, največja finančna upnica Agrokorja, bo namreč na dražbi prodajala 18,5 odstotka delnic Mercatorja, ki jih je prejšnji mesec zasegla nizozemskemu podjetju Agrokor Investments v lasti Ivice Todorića, nekdanjega prvega moža hrvaškega koncerna. 

Kljub nekaterim drugačnih špekulacijam je za zdaj najbolj verjetno, da bo Sberbank delež v Mercatorju kupila kar sama – na enak način, kot so poleti 2009 solastnice Mercatorja postale slovenske banke, ki so delnice pred tem zaplenile družbi Infond Holding v lasti Boška Šrota. Rusi naj bi namreč za delež v Mercatorju, ki sam po sebi ne prinaša nobenih upravljavskih pravic, pričakovali previsoko ceno. Agrokor ima še vedno v lasti nekaj manj kot 70 odstotkov Mercatorja, če ne upoštevamo delnic, ki jih zanj hranijo hrvaške pokojninske družbe na fiduciarnih računih. 

Pasti Mercatorjeve vrnitve

Medtem je napovedana vrnitev Mercatorja na trg Bosne in Hercegovine, kjer bi največji slovenski trgovec ponovno prevzel prodajalne Agrokorjevih trgovskih verig Konzum in Velpro, vse bolj pod vprašajem. Po naših informacijah naj bi namreč v Mercatorju to idejo začeli opuščati. 

Razloga za to sta dva:

• v Mercatorju se otepajo prevzema velike večine trgovin, saj so te v bistveno slabšem položaju kot leta 2014, ko jih je prevzel Konzum. Prodaja v obeh entitetah je tudi zaradi etnično pogojene averzije, ki jo je sprožil prihod hrvaškega trgovca v dele BiH z večinskim srbskim in bošnjaškim prebivalstvom, močno padla - po nekaterih informacijah celo za več deset odstotkov. Samo letos je Konzum v Mostarju odpustil 400 zaposlenih, v Tuzli pa 90. 
• Mercator bi moral skupaj s trgovinami prevzeti tudi obveznosti Konzuma do lokalnih dobaviteljev, čemur nasprotujejo banke upnice Mercatorja. Na zadnji dan lanskega leta so Agrokorjeve družbe vsem dobaviteljem v BiH dolgovale 160 milijonov evrov, od tega domačim družbam 85 milijonov evrov. Natančnih podatkov, koliko naj bi znašal trenutni dolg do dobaviteljev iz BiH, ni. Bosanski mediji so včeraj govorili o 55 milijonih evrih. Grozeči rušilni učinek potopa Agrokorja v BiH je že dlje časa eno pomembnejših vprašanj v odnosih med državama. 

Bosanski Konzum v stečaj?

V igri je tako več drugih scenarijev. Po trenutno najverjetnejšem bi Mercator prevzel le dva trgovska centra v Sarajevu in Banjaluki, torej po enega v obeh entitetah BiH, a brez dolgov. Šlo bi za posel brez denarnega toka. Z njim bi Mercator pobotal z neporavnanimi najemninami Konzuma za centre v BiH, v bilancah pa povečal vrednost svojih sredstev.

Kaj se bo zgodilo z drugimi trgovinami, se za zdaj ne ve. V Agrokorju naj bi bili bosanski Konzum pripravljeni poslati v stečaj ali ga po delih prodati drugim večjim in manjšim trgovskim družbam. Za nakup naj bi se resneje zanimala lokalna trgovska veriga Bingo, ki na bosanskem trgu tekmuje z dvema tujima konkurentoma: Delhaize in Intermarche. Konzum trenutno v BiH upravlja okrog 260 trgovin.

Ante Ramljak, prvi mož Agrokorja Foto: STA , To možnost je posredno v pogovoru za sarajevski časnik Dnevni avaz namignil tudi izredni pooblaščenec za Agrokor Ante Ramljak. Še konec maja je napovedoval, da bo Mercator ponovno prevzel trgovine Konzuma in Velproja. 

Ta teden je ploščo obrnil. "Prehitro je govoriti o zapiranju trgovin. Najprej moramo videti, kako se bo odnesla preoblikovana in optimalno organizirana maloprodaja pod novo blagovno znamko. Nekatere trgovine Konzumu ne prinašajo dobička, Mercatorju pa bi ga lahko. Za druge v novem konceptu ne bo nujno prostora. Zadržati tisto, kar podjetju jemlje možnost ali močno otežuje dolgoročni obstoj, stabilnost in onemogoča rast, bi bilo skrajno neodgovorno," je v torek dejal Ramljak. 

Bosanski mediji so včeraj že poročali o novih odpuščanjih v tamkajšnjih Agrokorjevih podjetjih.  Že konec junija je vrata zaprl center verige Velpro v hercegovskem mestu Čitluk, ki je zaposloval 180 ljudi.

Mercator: Mogoči so različni scenariji

V Mercatorju pod vodstvom Tomislava Čizmića, so nam pojasnili, da od projekta prevzemanja trgovske dejavnosti v Bosni in Hercegovini niso odstopili, saj da na njem "delajo zelo aktivno". A obenem so priznali, da obstajajo različni scenariji, ki "se bodo uresničili, če bodo izpolnjeni pogoji Mercatorja še pred samo transakcijo".

Foto: STA , "Ključni cilj priprave scenarijev v zvezi s trgom v BiH je zagotovitev dolgoročnega razvoja Mercatorja. Samo konsolidirana regijska trgovina je lahko konkurenčna na daljši rok in Mercatorjeva vloga pri tem cilju, še posebej v trenutni situaciji, je pri tem zelo pomembna, najverjetneje ključna," so pojasnili v Mercatorju. Dodali so, da "vse odločitve in pogoji seveda niso vsi odvisni zgolj od Mercatorja oziroma interesa Mercatorja in da seveda obstajajo tudi nasprotni interesi". Veto na to sicer všečno potezo ima Gregor Planteu, izredni pooblaščenec države v upravi Mercatorja. Posebni zakon, tako imenovani Lex Mercator, slovenskemu trgovcu izrecno prepoveduje, da bi prevzel Agrokorjev dolg ali namesto Agrokorja izvedel kakršno koli plačilo. 

Ramljak miri…

Iz Agrokorja v zadnjih dneh prihajajo informacije, namenjene pomiritvi vlagateljev. Koncern je včeraj zvečer od konzorcija bank in investicijskega sklada Knighthead dobil 480 milijonov evrov novega posojila. 

Od hrvaških bank bodo denar prispevale Zagrebačka banka, Raiffeisen in Erste, sodelujeta tudi ameriški investicijski banki JP Morgan in Goldman Sachs ter nekaj skladov tveganega kapitala, ki jih vodi ameriški Knighthead. 

Foto: STA , Kreditodajalcem se je pridružila tudi ruska banka VTB, ki se sprva ni želela pridružiti konzorciju, ni pa izključeno, da se jim bo do konca tedna pridružila tudi največja bančna upnica Sberbank. "Z današnjim dnem smo končali fazo preživetja. Agrokor ne bo šel v stečaj. Zdaj se bomo osredotočili na operativno prestrukturiranje," je dejal Ramljak. Koliko ljudi bodo odpustili iz skupine Agrokor, še ni želel povedati.

Od novega denarja bo najprej 150 milijonov evrov namenjenih za poplačilo dobaviteljev, 80 milijonov evrov pa bo na računu ostalo kot rezerva. Prvih 30 milijonov evrov bodo dobili mali dobavitelji Konzuma, v 10 dneh, preostanek pa do konca julija. Velike dobavitelje pa bodo poplačali do sredine avgusta, je včeraj zatrdil Ramljak. 

… a Agrokor se v resnici potaplja

A več drugih podatkov in znamenj riše precej bolj temačno sliko. Čeprav v Agrokorju ne želijo razkriti, koliko terjatev so prijavili finančni in drugi upniki koncerna, smo iz neuradnih virov izvedeli, da naj bi skupni dolg vseh Agrokorjevih družb presegal enajst milijard evrov. To je skoraj 2,5 milijarde evrov več od načrtovanih prihodkov slovenskega državnega proračuna v letošnjem letu.

Še v maju so iz Agrokorja sporočali vlagateljem, da imajo največje družbe v skupini Agrokor brez upoštevanja Mercatorja za 40,4 milijarde kun (5,44 milijarde evrov) obveznosti. 

Foto: Srdjan Cvjetović Pri tem se slabša tudi tekoče poslovanje. Denarni tok iz poslovanja, ki naj bi ga letos ustvaril koncern, naj ne bi presegel 300 milijonov evrov, torej je skoraj polovico manj od načrtovanja. Razmerje med dolgovih in denarnim tokom  je tolikšno, da dolgoročnega preživetja Agrokorja ne bo in da bo na koncu prisiljen razglasiti bankrot, če seveda z milijardno finančno injekcijo na pomoč ne bo priskočila hrvaška vlada. 

Vse bolj postaja jasno, da tudi poletna sezona ne bo dovolj za Agrokorjevo rešitev. "Konzum ne more preživeti s sedanjim poslovnim modelom. Z visokimi maržami, najemninami in prevelikim številom zaposlenih ne more tekmovati z Lidlom in drugimi konkurenti, zato bo izgubljal tržni delež. Konkurenca je še težja v poletnih mesecih, ko želijo tuji turisti kupovati v trgovinah, ki jih poznajo od doma," je za Bloomberg izjavil nekdanji minister za gospodarstvo Goranko Fižulić. 

Krivec: Brez hrvaške države ne bo šlo

Da se Agrokor ne bo mogel rešiti brez pomoči hrvaške države, meni tudi Izidor Krivec, predsednik uprave Celjskih mesnin, enega večjih slovenskih upnikov Agrokorja. "Tako kot smo v Sloveniji sanirali banke, bodo morali na Hrvaškem Agrokor. Rešili ga bodo lahko le z velikimi spremembami in pomočjo države. Sam koncern bo zelo težko poplačal vse svoje obveznosti," je za Siol.net dejal Krivec. 

Izidor Krivec, Celjske mesnine Foto: STA , Agrokor slovenskim dobaviteljem dolguje od 30 do 40 milijonov evrov. "Tekoče obveznosti Agrokor poplačuje. Vprašljivo je, v kolikšni meri bodo poplačane obveznosti pred 10. aprilom, ko je v Agrokor prišel izredni pooblaščenec. Nekateri slovenski dobavitelji so že prenehali dobavljati," je dodal Krivec.

Predpogoj za resnejšo sanacijo Agrokorja je prodaja pomembnejšega premoženja, med katerimi so zagotovo prehrambene družbe, kot sta Jamnica in Ledo. O tem, da jih bo nekdanji prvi mož Agrokorja Ivica Todorić prodal, se je špekuliralo že zadnje dve leti, a od tega ni bilo nič. Podatki, ki so jih morale pod pritiskom delničarjev in javnosti v zadnjih dveh tednih objaviti Agrokorjeve družbe, ki kotirajo na Zagrebški borzi, pa so strah vzbujajoči. Jamnica je objavila, da ji Agrokor in njene hčerinske družbe dolgujejo 183 milijonov evrov in da jamči za 3,66 milijarde evrov za Agrokorjeve obveznosti do finančnih upnikov in več kot pol milijarde do drugih Agrokorjevih družb. Če se je vrednost Jamnice še pred zlomom Agrokorja gibala pri ceni okoli pol milijarde evrov, je družba s tako vpetostjo v Agrokorjevo hobotnico neprodajljiva.

Kakšna je prava slika, bo znano šele …

Kakšna je pravzaprav finančna slika Agrokorja in njegovih družb, ni jasno še danes. Njegove družbe, ki kotirajo na borzi, bodo revidirane rezultate za lansko leto objavile šele zadnji dan julija, polletne pa avgusta. V kakšnem stanju pa je koncern Agrokor oziroma s kakšnim konsolidiranim rezultatom je zaključil lansko leto, bo jasno šele septembra. Torej, ko se bo bližala h koncu letošnja turistična sezona, na katero so Agrokorjevi sanatorji stavili veliko. A za zdaj kaže, da bo Agrokorjeva trgovska veriga Konzum kot ključni generator tekoče likvidnosti objavil klavrno sliko poslovanja. Trgovine v priljubljenih letoviščih na hrvaški obali so precej prazne v primerjavi s konkurenco.

Kot je znano, so finančni upniki od Agrokorjeve nove ekipe zahtevali zamenjavo dolgoletnega revizorja Agrokorjevih bilanc, saj dvomijo o resničnosti njegovih dosedanjih poslovnih izkazov. Dvomov, da je dolgotrajno delo novih revizorjev PWC  povezano le s količino dela, pa je vedno več. Poznavalci razmer ocenjujejo, da si Ramljakova ekipa s tem kupuje čas, ko bo hrvaško javnost treba seznaniti, da Agrokor ni rešljiv brez pomoči države. Torej tisto, kar je vladajoča ekipa na čelu s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem doslej, še posebej pa pred zadnjimi lokalnimi volitvami, vztrajno zanikala.