Zakaj se je v Sloveniji zavrtela šele druga vetrnica?

Čeprav električno omrežje še ni normalno vzpostavljeno, je mala vetrnica pod Nanosom, ki naj bi letno proizvedla za približno 500 gospodinjstev elektrike, včeraj začela poskusno obratovati.

Postojna z okolico se zaradi sanacije omrežja po žledolomu trenutno z električno energijo oskrbuje po začasnih vodih, zato omrežje zahteva dodatne možnosti za zaščito in regulacijo sistema. Prav zato ni mogla začeti obratovati tudi vetrnica pod Nanosom, saj bi to povzročilo prevelike težave pri regulaciji napetosti v omrežju in posledično zagotavljanju kakovostne energije vsem odjemalcem. A včeraj se je, pol leta po postavitvi, vendarle zavrtela.

Obe vetrnici bosta oskrbovali okoli 1600 gospodinjstev Aleš Pučnik, idejni vodja, koordinator in soinvestitor projekta, pravi, da so izpolnili vse tehnične zahteve iz soglasja za priključitev. A ker so bile te vezane na obratovanje v normalnih razmerah, so morali zaradi izrednih okoliščin izpolniti še dodatne tehnične zahteve, v Primorskih novicah piše Veronika R. Ženko.

Vetrnica pod Nanosom, vredna 1,3 milijona evrov, je za polovico manjša od za nekatere sporne prve in do zdaj edine vetrnice v Dolenji vasi. Prva vetrnica letno proizvede 4,5 gigavatne ure, kar zadošča za oskrbo 1100 gospodinjstev, druga pa bo proizvedla za 1,6 gigavatne ure letno, torej za okoli 500 gospodinjstev.

Zakaj v Sloveniji nimamo več vetrnih elektrarn? Na vprašanje, zakaj je Slovenija dobila šele drugo vetrnico, medtem ko so ostale države na področju izkoriščanja vetrne energije veliko bolj razvite, nam je naravovarstvenik Anton Komat pojasnil, da je odgovor zelo preprost, in sicer pomanjkanje stalnih vetrov.

"V Sloveniji ni pravih pogojev za vetrne elektrarne, ker nimamo stalnih vetrov. Na žalost v primerjavi z evropskimi državami, ki ležijo ob Atlantiku, nimamo stalnih, srednje močnih vetrov. Na Notranjskem in na Krasu imamo predvsem burjo, ki dosega visoko hitrost, pri kateri se vetrnice zaradi varnosti izklopijo. Naravni pogoji za vetrnice tako niso ugodni," je poudaril.

Bo postavljenih še 40 vetrnic? Družba Vepa sicer načrtuje postavitev do 40 vetrnic v Parku vetrnih elektrarn Senožeška brda, ki se razteza na območju med Razdrtim in Senožečami, vendar se je na majskem posvetovalnem referendumu v krajevni skupnosti Senožeče dobrih 58 odstotkov krajanov izreklo proti umestitvi vetrnih elektrarn na območju Senožeč.

Vlada Alenke Bratušek je maja sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Park vetrnih elektrarn Senožeška brda.