SiolNET. Novice Novice
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Veliki brat v vesolju …

1

termometer

... ali Mednarodna vesoljska postaja, ki v vesolju bdi nad Zemljo, kakšnih 360 kilometrov nad njo. Če veš, kdaj in kam gledati, lahko plovilo uzreš s prostim očesom.

Ob vsakdanjih opravkih se najbrž ne zavedamo, da v vesolju nad nami v relativno varni spodnji zemeljski orbiti lebdi ogromna konstrukcija, na kateri že dvanajst let živijo in ustvarjajo ljudje. Gre za Mednarodno vesoljsko postajo, skupni projekt ZDA, Rusije, Evropske unije, Kanade in Japonske. Ogromno konstrukcijo lahko ob optimalnih razmerah vidimo tudi s prostim očesom. Nasini strokovnjaki zelo dobro vedo, kam in kdaj gledati, da jo uzrejo. "Ko ni mestnih luči, najbolje med sončnim vzhodom in zahodom," pravijo. "Pozorni pa bodite, ker v nasprotju s planeti in zvezdami postaja potuje z zahoda na vzhod."

Mir na Zemlji in v vesolju Potem ko je konec hladne vojne otoplil čezoceanske odnose so ZDA, Rusija in Evropska unija združile svoje ambicije in projekte o postaji v vesolju. Svoje znanje so združile v skupni, mednarodni projekt Mednarodne vesoljske postaje. Postaja, ki naj bi odražala mir na Zemlji, je namenjena raziskavam vesolja in človeka v njem, pa tudi tako rekoč ontološkim vprašanjem temne snovi. Mednarodna vesoljska postaja je ravno dovolj blizu Zemlje, da je varno usidrana v njeni orbiti, in ravno dovolj daleč, da je teža Zemlje oziramo gravitacija ne vleče k tlom.

Odkar obstaja – to je že polnih 12 let –, je na njej ves čas človeška posadka, ki se menjuje na približno pet mesecev. Postajo, ki kroži okrog Zemlje, za kar potrebuje 90 minut, oskrbujejo z raketoplani z Zemlje.

136 dni v breztežnosti Prva od do zdaj 35 končanih ekspedicij na Mednarodno vesoljsko postajo se je zgodila novembra 2000. Ruski raketoplan Sojuz TM-31 je vzletel iz kazahstanskega vesoljskega središča Bajkonur. Poveljnik odprave je bil Američan, pilot in inženir pa Rusa. Na Mednarodni vesoljski postaji je trojica preživela 136 dni. Kako poteka dan, ko je vseeno, ali je postelja obrnjena na glavo, ko lahko zobno pasto stisneš iz tube na ščetko, tudi če ščetko držiš nad tubo, ko se voda ne razlije, ampak tvori mehurčke, ki lebdijo v prostoru, ko lasje, ne glede na to, kako jih počešeš, stojijo pokonci?

Sunita Williams Ameriška astronavtka indijsko-slovenskega rodu je le ena izmed 31 astronavtk, ki so obiskale Mednarodno vesoljsko postajo. Sunita, po očetu Indijka, po materi Slovenka, je rekorderka med ženskami. Ima najdaljši polet in največje število sprehodov v vesolju, kjer se je sprehodila kar sedemkrat, v njem pa je skupaj preživela 50 ur in 40 minut.

Sprehod v vesolju Ko se astronavti spustijo z vesoljske postaje v vesoljski obleki in z bombo kisika zaplavajo v vesolje, temu rečejo, da grejo na sprehod. "Sprehod, ki je še najbolj podoben lebdenju na vodi," pravijo astronavti. Da jih vesolje ne bi "požrlo", so na postajo pripeti z varnostnimi vrvmi in opremljeni z neke vrste zasilnim padalom, ki ga lahko sprožijo, če bi začeli padati v brezmejnost. Astronavti med takim sprehodom največkrat opravijo različne poskuse ali vzdrževalna dela in popravila na ladji, tudi kakšna nujna dela v sili. Izlet povprečno traja od pet do osem ur. Ko se vrnejo na postajo, imajo podobne posledice kot potapljači – čutijo bolečino v sklepih in hudo utrujenost.

Vesoljski turist "Vse življenje sem sanjal o tem, da bi poletel v vesolje," je leta 2001 dejal prvi vesoljski turist Dennis Tito. Ameriški multimilijonar je za svojo pot v vesolje z rusko vesoljsko agencijo plačal 20 milijonov dolarjev. Ameriška vesoljska agencija Nasa je takrat storila vse, da Tito ne bi poletel. Ni bila še pripravljen na komercialne polete v vesolje. No, Tito je s podporo Rusov nato na Mednarodni vesoljski postaji preživel kakšnih sedem dni in v teh dneh Zemljo obkrožil 128-krat. "To je neverjetno," je dejal ob pristanku. Deset let po tem je v intervjuju za BBC izjavil: "Vzleta sploh nisem čutil, najboljši del je, ko zmanjka gravitacije, ko izgine teža ter so prikažeta črnina vesolja in Zemlja v njej." V desetih letih po Titovem izletu je v vesolje poletelo še pet vesoljskih turistov.

Vesoljska rock'n'roll zvezda Vesolje je pred kratkim dobilo svojo novo zvezdo, kanadskega astronavta Chrisa Hadfielda, ki je sodeloval v zadnji ekspediciji na Mednarodno vesoljsko postajo. Zemeljsko slavo si je prislužil z videoposnetkom, ki ga je posvetil rock zvezdi Davidu Bowieju in njegovi uspešnici Space Odity. "Pesem je končno dobila pravo podobo," so se glasili komentarji na socialnih omrežjih. Posnetek je na YouTubu zbral več kot dva milijona ogledov. Pravo podobo je dobilo tudi vesolje, vsaj v očeh tistih, ki tja ne bomo nikoli šli, niti kot vesoljski turisti. Hadfield je namreč z Mednarodne vesoljske postaje posnel dih jemajoče fotografije vesolja in Zemlje v njem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin